Kulturna dediščina

Staro trško jedro ima v zgodovini slovenstva in domoljubja prav posebno mesto in se omenja že leta 1340 kot naselje okoli cerkve sv. Jurija.

V Zgornjem trgu že od leta 1760 stoji rojstna hiša dinastije Ipavcev -  skladateljev, zdravnikov, velikih domoljubov, Evropejcev. Hiša, ki je dandanes muzej in protokolarni objekt občine, je v notranjosti zaživela v duhu 19. stoletja in ...

Spominska soba s stalno razstavo želi obiskovalce seznaniti o delovanju in zgodovini kvarteta ter njegovemu pomenu v slovenskem in mednarodnem prostoru.

Slikovit prikaz z rekonstrukcijo železniške postaje vas popelje v čas nastanka proge Gradec—Celje.

Hrib nad Šentjurjem, ki je bil poseljen že vse od mlajše kamene dobe, je sedaj preurejen v arheološki park na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem.

V starem trškem jedru nasproti župnijske cerkve sv. Jurija je na ogled arheološka razstava, ki prikazuje večtisočletno zgodovino Rifnika

Stolp je še danes ohranjen do višine treh nadstropij in ima gotska okna z obstenskimi sedeži ter okvire s prirezanimi robovi.

Med obiskom mlina vas lastnik Karol Ferlež skozi zanimive zgodbe popelje v zgodovino samega mlina in njegove okolice.

V času Avstro-Ogrske so se na pobočjih Rifnika in Resevne ter nad dolino Kozarice nahajala največja območja za klesanje mlinskih kamnov.

V vasi Uniše pri Ponikvi se je leta 1800 rodil blaženi Anton Martin Slomšek. Njegova rojstna hiša je obnovljena in na ogled obiskovalcem skozi vse leto. V njej je prikazana življenjska pot velikega duhovnika, vzgojitelja in narodnega buditelja od ...

Partizanska bolnica Zima je spomenik humanosti. Podzemni bunker, skrit v težko prehoden gozd Šohta, je služil za zdravljenje ranjenih partizanov od avgusta 1944 do februarja 1945. Bolnico so kot podzemni bunker zgradili domačini leta 1944 po ...

Cerkvica sv. Leopolda je s svojo notranjo opremo in razstavljenimi eksponati pravi muzej steklarstva, ki je bilo v Loki in njeni okolici prisotno že sredi 18. st. Na ogled so prelepi stekleni izdelki, izstopajo pa lestenci, ki še vedno ...

Delno vkopan objekt pravokotnega tlorisa je zgrajen iz brun, prekrit s strešno lepenko, na katero je bila nasuta zemlja. Bolnica z oznako R6 je bila zgrajena leta 1944. V njej je bilo prostora za 12 ranjencev, bolničarko, kuharico in oskrbnika. ...

Družinski zdravnik Janez Šmid je v mnogih letih službovanja na Planini ustvaril zbirko etnoloških predmetov. Zaradi zanimanja za ljudsko dediščino, ki je propadala pred njegovimi očmi, je začel zbirati značilne predmete s tega območja. K temu ga je ...

Muzej novejše zgodovine Celje je na Planini v prvem nadstropju starega zdravstvenega doma odprl stalno razstavo z naslovom Kozjansko žari.  Slike in besedilo obiskovalcem približajo obdobje druge svetovne vojne na Kozjanskem skozi različna ...

Na skali nad trgom Planina pri Sevnici se bohotijo grajske ruševine. Te kažejo v jedru romanske sestavine, medtem ko je južna grajska stena gotska, vhodni del in del obzidja na severozahodni strani pa sta renesančni. Jedro gradu je tvoril mogočen ...

Nasproti cerkve sv. Marjete si lahko ogledate sramotilni steber - pranger, ki so ga na mesto, kjer je nekdaj stal, postavili leta 1999.

V obnovljenem grajskem parku najdemo kostanjev in lipov drevored, poleg tega pa se park še posebej ponaša s turško lipo, posajeno v častu, ko so Planino napadli Turki. V bitki so jih planinski graščaki premagali, v njej pa je padel turški poveljnik. ...

Na Hotunju se je l. 1821 rodil geograf in kartograf Blaž Kocen. Po končani gimnaziji in liceju v Gradcu je nadaljeval šolanje na bogoslovju v Celovcu. Kot kaplan je služboval v raznih krajih na Spodnjem Štajerskem vse do l. 1850, ko je pričel z delom ...

Daniel Artiček je bil pisatelj in raziskovalec ljudskega slovstva na območju Žusma in širšega Kozjanskega. Njegov opus je impresiven in obsega čez 40 literarnih del. Skoraj vsa so zbrana in predstavljena v spominski sobi v nekdanjem mogočnem šolskem ...

O galeriji Galerija Zgornji trg se nahaja v kletnih prostorih stavbe v ulici skladateljev Ipavcev 17 v Šentjurju. Galerija ima dva večja prostora s petimi razstavnimi zidnimi površinami na katerih se lahko razstavi od 20-25 slikarskih del ...

V središču mesta Šentjur na Mestnem trgu je postavljen kip nadporočnika Franja Malgaja, Šentjurčana, ki se je v slovensko zgodovino zapisal kot Maistrov borec, pesnik, narodno zaveden Slovenec, odločen borec za severno mejo na območju Koroške, kar je ...

Na pragu svobode je 18. marca 1945 na Resevni padlo junaške smrti 80 borcev NOV; ves 2. bataljon Kozjanskega odreda s komandantom Andijem Šepetavcem na čelu, zaščitni vod okrajnega komiteja KPS s komandirjem Slapšakom Gajstom in več drugih aktivistov ...

Na drugo svetovno vojno in na vojno za samostojno Slovenijo spominjajo številna obeležja. Obeležje osamosvojitvi Republike Slovenije na Mestnem trgu Spomenik 132 žrtvam NOB in Franju Malgaju Spomenik žrtvam II. svetovne ...

V spominskem parku na Ponikvi se nahaja spomenik NOB, ob 25-letnici samostojne Slovenije pa se je bil postaviljen tetraeder (nekdanja protitankovska ovira iz vojne za samostojno Slovenijo) z napisom: »v spomin žrtvam vojn«. Na ploščadi je nameščena ...

Astronomski observatorij je posebnost šole, ki zaradi odsotnosti svetlobne onesnaženosti predstavlja idealno lokacijo za astronomska opazovanja južnega neba. Vsako leto se konec julija tu odvija astronomska noč. Informacije: TIC ...

Kalobški rokopis, znan tudi kot Liber cantionum Carniolicarum oz. Knjiga kranjskih pesmi, je nastal sredi 17. stoletja, vsebuje pa 44 pesmi z molitvami in katekizmom v slovenskem jeziku osrednjega in zahodnega tipa. Prvi je o rokopisu spregovoril ...

Legenda pravi, da so zdravilno vodo našli grajski lovci. Ko so lovili v revirjih Košnice in Dobrine, je enemu od njih postalo slabo. Po snegu so ga vlekli proti cesti v Dobrino, od koder bi ga s konji spravili na žusemski grad. V visokem snegu so ...

Kmetijska šola v Šentjurju je z rednim poukom je začela januarja leta 1910, kot prva tovrstna šola s slovenskim učnim jezikom v habsburški monarhiji.

Od kod prihajajo Ipavci je še dandanes zastrto v skrivnostno tančico. Obstajajo ugotavljanja, da naj bi izhajali iz Vipave: možna je predhodna različica priimka, in sicer Vipavec, druga zanimivost pa je ta, da se ljudje, živeči na območju Vipavske ...

Gustavov sin in Benjaminov nečak Josip Ipavec je rasel že v drugem času in v drugačnem duhu. Zanj narodnostni vidiki niso bili več odločilni, toliko bolj pa so ga zaposlovali čisto umetniško - izpovedni izzivi. Glasbeno znanje si je pridobil v ...