Galerija ima dva večja prostora s petimi razstavnimi zidnimi površinami na katerih se lahko razstavi od 20-25 slikarskih del srednjega formata. Dodatne možnosti dajejo še grobe zidne površine med obema prostoroma. Galerija je primerno osvetljena ter opremljena z napravami za razvlaževanje in je varovana z alarmnimi napravami.
V galeriji je razstavljeno tudi restavrirano kužno znamenje iz Marija Dobja iz leta 1641.
Več o galeriji in informacije o tekočih razstavah
Vpogled v razstave skozi kataloge
Jezerniki
20. 6. 2020–2. 8. 2020
Člani družine Jezernik so nekoč skupaj živeli v Šentjurju, nato pa jih je življenje zapeljalo na različne konce Slovenije. To je bil osnovni motiv, da jih povabimo k ponovnemu, tokrat umetniškemu snidenju v svojem domačem kraju. Jezernike zaznamuje izjemna ustvarjalnost in raznoliko umetniško izražanje, čeprav je vsak od njih ubral svojo likovno govorico. Marko, ki živi v Piranu, se na razstavi predstavlja z risbami, ki so nastale že davnega leta 1996 v Dramljah, kustos razstave Denis
Senegačnik pa je za predstavitev dodal še nekaj značilnih uporabnih izdelkov iz njegove zbirke poslikanih izdelkov in pohištva. Mihela je domačinka, zato so njeni izdelki umetniške in uporabne keramike najbolj poznani. Manj pa je poznana njena tehnika ustvarjanja izdelkov iz gline, saj za izdelavo ne uporablja vretena ampak glino oblikuje z rokami in ustvarja detajle, ki so značilni za njene odlične izdelke. Tudi umetniška izpoved Andreje Jezernik je svojstvena, njene »črkokljunke« so zbirke
simetričnih risb, ki gredo čez robove navidezne resničnosti, kot je sama naslovila svoj ciklus razstavljenih del. Najmlajša Katja, ki tako kot Andreja živi v Celju, pa se na razstavi predstavlja z gorsko fotografijo, saj jo v zadnjih letih njena pustolovska kri žene predvsem v višave, v visokogorje, kjer preizkuša meje svojega doživljanja narave in njenih lepot.
Ob tej priložnosti je organizator razstave Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z RA Kozjansko izdal tudi katalog in pripravlja tudi dodatne dneve odprtih vrat za obiskovalce, ki si bodo razstavo želeli ogledati v mesecu juliju.
Akvarelni blok dr. Herberta Kartina
4. 2. 2020–4. 3. 2020
Dr. Herbert Kartin, visoki državni uradnik, okrajni glavar v Šmarju pri Jelšah, zbiralec umetnin, starin ter zgodovinskega gradiva, je živel v Ipavčevi hiši v šentjurskem Zgornjem trgu. Blok iz njegove zapuščine hrani arhiv INDOK centra Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Krajinske upodobitve Šentjurja in okolice je Kartin naslikal v obdobju od 27. 2. 1948 do 12. 2. 1953 in obsega 39 akvarelov ter eno risbo s tušem, ki so trajni dokument kulturne dediščine občine Šentjur. Katalog, ki je izšel ob odprtju razstave Akvarelni blok dr. Herberta Kartina 4. februarja 2020, lahko prelistate tukaj.
Odprto:
Od ponedeljka do petka med 9:00 in 16:00 ter po predhodnem dogovoru.
Informacije v zvezi z ogledom razstave:
TIC Šentjur
Ostale informacije glede galerije: (03) 747 13 31 (Polonca Jazbinšek)
