Kulturna dediščina

Staro trško jedro ima v zgodovini slovenstva in domoljubja prav posebno mesto in se omenja že leta 1340 kot naselje okoli cerkve sv. Jurija.

V Zgornjem trgu že od leta 1760 stoji rojstna hiša dinastije Ipavcev -  skladateljev, zdravnikov, velikih domoljubov, Evropejcev. Ipavci. Skladatelji in zdravniki v Šentjurju Hiša, ki je dandanes muzej in protokolarni objekt občine, je v ...

Spominska soba s stalno razstavo želi obiskovalce seznaniti o delovanju in zgodovini kvarteta ter njegovemu pomenu v slovenskem in mednarodnem prostoru.

Dolgoletni postajenačelnik vas skozi zgodbe, originalne eksponate in fotografije popelje skozi zgodovino Južne železnice za Štajersko. Muzej Južne železnice Šentjur se nahaja pri železniški postaji. Prometni in brzojavni urad, parna lokomotiva, ...

Hrib nad Šentjurjem, ki je bil poseljen že vse od mlajše kamene dobe, je sedaj preurejen v arheološki park na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem.

V starem trškem jedru nasproti župnijske cerkve sv. Jurija je na ogled arheološka razstava, ki prikazuje večtisočletno zgodovino Rifnika

Stolp je še danes ohranjen do višine treh nadstropij in ima gotska okna z obstenskimi sedeži ter okvire s prirezanimi robovi.

Med obiskom mlina vas lastnik Karol Ferlež skozi zanimive zgodbe popelje v zgodovino samega mlina in njegove okolice.

V času Avstro-Ogrske so se na pobočjih Rifnika in Resevne ter nad dolino Kozarice nahajala največja območja za klesanje mlinskih kamnov.

V vasi Uniše pri Ponikvi se je leta 1800 rodil blaženi Anton Martin Slomšek. Njegova rojstna hiša je obnovljena in na ogled obiskovalcem skozi vse leto. V njej je prikazana življenjska pot velikega duhovnika, vzgojitelja in narodnega buditelja od ...

Partizanska bolnica Zima je spomenik humanosti. Podzemni bunker, skrit v težko prehoden gozd Šohta, je služil za zdravljenje ranjenih partizanov od avgusta 1944 do februarja 1945. Bolnico so kot podzemni bunker zgradili domačini leta 1944 po ...

Cerkvica sv. Leopolda v Loki pri Žusmu je s svojo notranjo opremo in razstavljenimi eksponati pravi muzej steklarstva, ki je bilo v Loki in njeni okolici prisotno že sredi 18. stoletja.  Cerkev zgradil zadnji Žusemski graščak Cerkev je dal ...

Partizansko bolnico R-6 zgradili za potrebe znamenite XIV. divizije V gozdu na Javoršici so oktobra 1944 zgradili objekt, ki je služil kot partizanska bolnica. Pravokotni objekt je delno vkopan v zemljo, zgrajen je iz lesenih brun, krit s plohi ...

Zbirko je ustvaril upokojeni družinski zdravnik dr. Janez Šmid Družinski zdravnik Janez Šmid je v mnogih letih službovanja na Planini ustvaril zbirko etnoloških predmetov. Zaradi zanimanja za ljudsko dediščino, ki je propadala pred njegovimi ...

Narodnoosvobodilni boj na Kozjanskem Zbirka o narodnoosvobodilnem boju na Kozjanskem je pripoved o trpljenju in pogumu, o okupaciji in prvih oblikah nasilja, začetku upora in stopnjevanju nasilja, o uspešnih bojih in osvobojenem ozemlju, o ...

Živopisen svet ljudskih običajev, ročnih lutk, otroških iger, jaslic, mask Stalna razstava o življenju in delu etnologa dr. Nika Kureta (1906–1995). Razstava nas popelje v živopisen svet ljudskih običajev prazničnega leta Slovencev, ročnih lutk, ...

Zgodbe, ujete v objektiv fotografskega aparata, so neprecenljiva kronika nekega prostora in časa. So pripoved o življenju na Planini v prvi polovici 20. stol., ki se pravzaprav nikoli ne konča.   Lokacija Planina pri Sevnici 37 ...

Grad se v listinah prvič omenja leta 1190, načrtno ga opustijo leta 1882 Na skali nad trgom Planina pri Sevnici se bohotijo grajske ruševine. Te kažejo v jedru romanske sestavine, medtem ko je južna grajska stena gotska, vhodni del in del obzidja ...

Pomnik srednjeveškega sodstva Nasproti cerkve sv. Marjete na Planini pri Sevnici stoji kopija sramotilnega stebra - prangerja. Postavili so jo leta 1999. Izdelana je na podlagi starejše fotografije originalnega prangerja. Pranger postavili ...

V obnovljenem grajskem parku najdemo kostanjev in lipov drevored, poleg tega pa se park še posebej ponaša s turško lipo, posajeno v častu, ko so Planino napadli Turki. V bitki so jih planinski graščaki premagali, v njej pa je padel turški poveljnik. ...

Spominska soba stoji na mestu rojstne hiše Na Blaža Kocena, velikega moža Slovenije, danes spominja obeležje ob spominski hiši na rojstnem Hotunju pri Ponikvi, ki ga je leta 1972 postavilo Društvo slovenskih geografov. Od leta 1975 nosi njegovo ...

Daniel Artiček je bil pisatelj in raziskovalec ljudskega slovstva na območju Žusma in širšega Kozjanskega. Njegov opus je impresiven in obsega čez 40 literarnih del. Skoraj vsa so zbrana in predstavljena v spominski sobi v nekdanjem mogočnem šolskem ...

O galeriji Galerija Zgornji trg se nahaja v kletnih prostorih stavbe v ulici skladateljev Ipavcev 17 v Šentjurju. Galerija ima dva večja prostora s petimi razstavnimi zidnimi površinami na katerih se lahko razstavi od 20-25 slikarskih del ...

V središču mesta Šentjur na Mestnem trgu je postavljen kip nadporočnika Franja Malgaja, Šentjurčana, ki se je v slovensko zgodovino zapisal kot Maistrov borec, pesnik, narodno zaveden Slovenec, odločen borec za severno mejo na območju Koroške, kar je ...

Na pragu svobode je 18. marca 1945 na Resevni padlo junaške smrti 80 borcev NOV; ves 2. bataljon Kozjanskega odreda s komandantom Andijem Šepetavcem na čelu, zaščitni vod okrajnega komiteja KPS s komandirjem Slapšakom Gajstom in več drugih aktivistov ...

Na drugo svetovno vojno in na vojno za samostojno Slovenijo spominjajo številna obeležja. Obeležje osamosvojitvi Republike Slovenije na Mestnem trgu Spomenik 132 žrtvam NOB in Franju Malgaju Spomenik žrtvam II. svetovne ...

V spominskem parku na Ponikvi se nahaja spomenik NOB, ob 25-letnici samostojne Slovenije pa se je bil postaviljen tetraeder (nekdanja protitankovska ovira iz vojne za samostojno Slovenijo) z napisom: »v spomin žrtvam vojn«. Na ploščadi je nameščena ...

Astronomski observatorij je posebnost Podružnične osnovne šole Prevorje, ki zaradi odsotnosti svetlobne onesnaženosti, predstavlja idealno lokacijo za astronomska opazovanja južnega neba. Vsako poletje se tu odvija astronomska noč. Dogodek je ...

Kalobški rokopis, znan tudi kot Liber cantionum Carniolicarum oz. Knjiga kranjskih pesmi, je nastal sredi 17. stoletja, vsebuje pa 44 pesmi z molitvami in katekizmom v slovenskem jeziku osrednjega in zahodnega tipa. Prvi je o rokopisu spregovoril ...

Legenda pravi, da so zdravilno vodo našli grajski lovci. Ko so lovili v revirjih Košnice in Dobrine, je enemu od njih postalo slabo. Po snegu so ga vlekli proti cesti v Dobrino, od koder bi ga s konji spravili na žusemski grad. V visokem snegu so ...

Kmetijska šola v Šentjurju je z rednim poukom je začela januarja leta 1910, kot prva tovrstna šola s slovenskim učnim jezikom v habsburški monarhiji.

Od kod prihajajo Ipavci je še dandanes zastrto v skrivnostno tančico. Obstajajo ugotavljanja, da naj bi izhajali iz Vipave: možna je predhodna različica priimka, in sicer Vipavec, druga zanimivost pa je ta, da se ljudje, živeči na območju Vipavske ...

Gustavov sin in Benjaminov nečak Josip Ipavec je rasel že v drugem času in v drugačnem duhu. Zanj narodnostni vidiki niso bili več odločilni, toliko bolj pa so ga zaposlovali čisto umetniško - izpovedni izzivi. Glasbeno znanje si je pridobil v ...