Sakralni objekti

Župnijska cerkev sv. Jurija v Šentjurju z župniščem

Prva omemba kraja Šentjur je povezana s cerkvijo sv. Jurija v listini iz leta 1340. Sedanjo cerkev so na lokaciji zgodnjegotske cerkve zgradili med letoma 1708 in 1721.

Cerkev Marije sedem žalosti na Botričnici

Cerkev dominira nad starim trškim jedrom Šentjurja, in sicer na lokaciji prvotne cerkve sv. Janeza na Kamnu. Današnje ime so cerkvi nadeli leta 1676, današnjo stavbo pa so zgradili leta 1736 in posvetili sedem let kasneje. Zvonik na jugu je bil prizidan kasneje, v sredini 18. stoletja. Ladji sta prizidani ...

Župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi

Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi Ponikva. Prvotno je bila na tej lokaciji arhivsko izpričana že romanska cerkev. Današnja, baročna, je bila zgrajena med letoma 1732 in 1758, dve leti kasneje pa je bila tudi posvečena in spada med cerkve sladkogorskega tipa. Pravokotni ladji z nadzidanim zvonikom ...

Cerkev sv. Ožbalta v Unišah pri Ponikvi

Cerkev stoji na zemljišču, ki je bil del velike posesti, ki jo je v začetku 18. stoletja kupil Štefan Novak, ded Antona Martina Slomška. Na njegovi zemlji je že stala kapela sv. Ožbalta iz 15. stoletja. Dal jo je povečati in opremiti v baročnem slogu. Okrog cerkve je njegov vnuk Anton Slomšek pasel očetovo ...

Cerkev sv. Ane na Prevorju

Na tem mestu je izpričana cerkev že v 15. stoletju, ko so jo požgali Turki. Današnja stavba je na lokaciji prejšnje, zgrajena je bila v začetku 19. stol. (1806-07). Zvonik je bil nadzidan v l. 1901 v neogotskem slogu. Oprema je iz 19. stoletja.

Cerkev sv. Ilja v Dramljah

Cerkev z ladjo, absidalno zaključenim prezbiterijem in zvonikom ob severni strani ladje. Vzhodni del ladje je srednjeveški, medtem ko so ostalo prizidali v 18. stoletju. Oprema je baročna.

Župnijska cerkev sv. Magdalene v Lazah pri Dramljah

Cerkev predstavlja stavbo s tipično poznobaročno zasnovo iz srede 18. stoletja. Ima centralno ladjo s kupolo, kateri sledijo na vzhodu prezbiterij v obliki trilista, kapela s kapasto kupolo in zakristija. Veliki oltar je baročno delo iz srede 18. stoletja, ostali trije oltarji so iz 19. stoletja. ...

Romarska cerkev sv. Uršule v Vodulah pri Dramljah

Cerkev je nastala med letoma 1650 in 1660 v neorenesančnem slogu in ima zlat oltar. Legenda pravi, da je bila zgrajena s kamenjem z opuščenega gradu pri Gradišču. Gre za primer zgodnje baročne romarske cerkve. Ob zunanjo vzhodno steno prezbiterija je prizidana manjša kapela iz 19. stoletja. Večina ...

Cerkev sv. Rozalije v Zlatečah pri Šentjurju

Baročna stavba iz 17. stoletja je nastala po epidemiji kuge (l. 1645), najprej prezbiterij, nato ladja. Kot gradbeni material so uporabili kamenje iz bližnjega gradu Anderburg. Kapelo sv. Antona Padovanskega so k cerkvi prizidali leta 1746. Na njenem oboku so freske Franca Jelovška. Cerkev krasi ...

Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Primožu

Podružnična cerkev stoji ob nekdanji rimski cesti, ki je vodila iz Celja preko Ponikve, Mestinja in Studenic do Ptuja.  Prvič se omenja, ko je cesar Friderik III. v listini iz 16. marca 1457 dovolil imeti sejem na praznik sv. Primoža 9. junija. Kasneje so temu sejmu dodali še sejemski dan na da sv. Izidorja ...

Cerkev sv. Ahacija v Stopčah

Kraj Stopče se v virih prvič omenja 22. junija 1318. Cerkev je bila verjetno zgrajena v drugi polovici 17. stoletja. Sestavljajo jo ladja, na jugu pozidana kapela, prezbiterij s posnetimi ogli, zvonik in zakristija. Zlati oltar sv. Ane je iz konca 17. stoletja. V zvoniku cerkve je je zanimiv najmanjši ...

Kužno znamenje na Kalobju

Baročno kužno znamenje iz srede 17. stoletja je eno najstarejših znamenj na našem območju. To znamenje nas spominja na leto 1646, ko naj bi kuga pomorila okrog tisoč ljudi s tega območja. Je stebraste oblike s krepko posnetimi ogli in dvema nišama s kipom Matere Božje in Križanega.

Romarska cerkev Marijinega imena na Kalobju

Cerkev sestavljajo pravokotna ladja, tristrano zaključen prezbiterij z oporniki, nadstropna zakristija in zvonik. Cerkev je bila zgrajena leta 1579 (posvečena 1621) in kaže na izzvenevanje gotike. Zvonik je bil prizidan v 17. stoletju. Leta 1804 so cerkev predelali, preobokali in spremenili ...

Cerkev sv. Jakoba na Žusmu

Cerkev sv. Jakoba je nastala v 14. stoletju. Iz tega časa je ladja, v 15. stoletju je bila obokana, prizidan ji je bil prezbiterij. Takrat je bila cerkev tudi poslikana. Freske so delo žirovniškega mojstra iz let 1450 do 1455. Zvonik so prizidali 1665. leta.

Cerkev sv. Leopolda v Loki pri Žusmu

Leopold Fieglmuler je v Loki pri Žusmu zgradil glažutarsko cerkvico sv. Leopolda, ki je bila posvečena leta 1871. Cerkvico sestavljajo ladja ter prezbiterij s prizidkoma. Nad fasado je stolpič s piramidasto streho. Cerkvica je s svojo notranjo opremo pravi muzej steklarstva. O lepoti steklenih ...

Cerkev sv. Valentina na Žusmu

Na mestu današnje, baročne stavbe iz 18. stoletja (1714), je stala prvotna cerkev, ki je omenjena že leta 1545. Cerkev sestavljajo zvonik iz konca 19. stoletja (1894), ladja in tristrano zaključeni prezbiterij z zakristijo. Oltarji so iz 18. stoletja, dekorativna poslikava notranjščine pa iz leta ...

Cerkev sv. Križa ter kapelice križevega pota Planina

Cerkev sv. Križa stoji na enako imenovanem hribu jugovzhodno od trga Planina. Omenja se že leta 1414. V času turških vpadov naj bi ji dozidali tudi obrambni zid. Sedanja stavba je šele iz začetka 18. stoletja. Cerkev je obokana. Leta 1737 so cerkvi prizidali zvonik (letnica na portalu), leta 1847 kapelo ...

Župnijska cerkev sv. Marjete na Planini pri Sevnici

Cerkev je primer sožitja arhitekturnih sestavin iz različnih časovnih obdobij s kvalitetno baročno opremo. Enoladijska cerkev, katere ladja in prezbiterij sta iz 15. stoletja. Zvonik je iz prve polovice 17. stoletja. Okrog leta 1700 so ladji na vzhodnem delu prizidali nižji kapeli, v istem obdobju ...

Cerkev sv. Vida v Šentvidu pri Planini

V osnovi je cerkev gotska in je bila omenjena leta 1414. Današnjo podobo je dobila pretežno v baroku, sočasna je tudi oprema. Iz tega obdobja sta tudi zvonik z letnico 1737 in prezbiterij. V letu 1847 so prizidali južno kapelo in zakristijo. Velik, spodaj kvadraten, zgoraj oktogonalen zvonik je na zahodu ...

Cerkev sv. Marije Magdalene v Slivnici pri Celju

Pravokotno ladja ima prizidani dve kapeli. Ladji sledi na vzhodu enako visok tristrano zaključen prezbiterij z nadstropno zakristijo (1870). Na severni strani prezbiterija je prizmatičen zvonik, ki je najverjetneje najstarejši del cerkve (16. stoletje). Cerkev je bila med leti 1710 in 1729 popolnoma ...

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

TIC Šentjur