Cerkev zgrajena v času velikih izbruhov kuge na Celjskem, Kozjanskem in v Obsotelju
Baročna stavba iz 17. stoletja je nastala po epidemiji kuge (l. 1645), najprej prezbiterij, ki so ga dokončali 1646 in nato ladja, ki so jo dokončali 1660. Kot gradbeni material so uporabili kamenje iz bližnjega gradu Anderburg (opuščen okoli leta 1650). Zvonik je že upodobljen v Vischerjevi topografiji štajerskih gradov iz leta 1681.
Cerkev krasi pet oltarjev. Glavni je posvečen sv. Rozaliji in je eden lepših baročnih zlatih oltarjev v tem delu - nastal je v drugi tretjini 17. stoletja. Cerkev krasi tudi prižnica z upodobljenimi štirimi evangelisti. Izjemnih dimenzij je košasti lestenec, izdelan okoli leta 1860, šlo naj bi za izdelek loških steklarn iz bližnje Loke pri Žusmu.
Kapela sv. Antona Padovanskega
Kapelo sv. Antona Padovanskega so k cerkvi prizidali leta 1746. Na njenem oboku so dobro ohranjene freske Franca Jelovška, zelo značilne za njegovo zrelo obdobje ustvarjanja. Oltar v kapeli je nastal med leti 1864 in 1866 in je izdelal Ignacij Oblak iz Celja.
Vrata na cerkvi sv. Rozalije
Posebno mesto na cerkvi imajo vrata. Glavna vrata na zahodni strani so dvokrilna in nosijo letnico 1670. Sočasno so bila izdelana še enokrilna vrata, ki krasijo severno in južno stran cerkve. Gre za ena najlepših ohranjenih vrat neznanega mojstra. Posebnost so tudi vrata, ki vodijo iz prezbiterija v zakristijo. Lesena in z okroglimi železnimi ploščicami obita vrata imajo
ključavnico z okovjem, ki je gotske oblike. Po ljudskem izročilu naj bi bila prenesena iz gradu Anderburg.
Ipavci in cerkev sv. Rozalije
S cerkvijo sv. Rozalije sta povezana tudi skladatelja in zdravnika, brata, Gustav in Benjamin Ipavec. Zvon iz zvonika cerkve sv. Rozalije je spodbudil šentjurskega skladatelja Gustava Ipavca, da je uglasbil pesem O mraku (Iz stolpa sem) avtorja Antona Funtka. Zvon, tehtal je 1350 kg, je leta 1756 ulil Gašper Baltazar Schneider. Po ljudskem izročilu je zvon imel čudovit zven. Med 1. svetovno vojno so ga odpeljale vojaške oblasti.
Benjamin Ipavec je leta 1895 uglasbil pesem posvečeno v čast sv. Rozaliji. Besedilo je napisal župnik Jožef Hašnik.
Pohodniška pot
Do cerkve vodi tematska pohodniška pot Blagovna, ki nas popelje po čudovitem gričevnatem svetu Blagovne, kraja ki ga bomo zaman iskali na zemljevidu. Lahka in krožna pohodniška pot je dolga 12 km in jo prehodimo v 4 urah.
