Blaž Kocen, svetovno cenjen geograf in kartograf, avtor številnih geografskih učbenikov ter atlasov, je ime, ki ga osnovnošolci na Ponikvi vsakodnevno srečujejo.
Ne samo da s fotografije na steni šolskih hodnikov z enim očesom budno opazuje razgibano mladinsko dogajanje in večkrat na dan prisluhne sodobnemu izrazju, ki se vije pod njegovimi ušesi; njegovo ime že od leta 1975 nosi tudi osnovna šola na Ponikvi.
Letošnje leto zaznamuje 200. obletnica Kocenovega rojstva in 150. obletnica njegove smrti. Okrogel jubilej je služil kot povod za to, da smo v šolske dogodke in aktivnosti vpletli življenjsko zgodbo Blaža Kocena. Tako se nam je ponudila priložnost, da ga bolje spoznamo, da si prizadevamo ohranjati spomin nanj in tako izrazimo hvaležnost za vse, kar je dobrega in neminljivega storil v času svojega življenja, saj je pomembno oblikoval našo preteklost in narodno identiteto.
Kocenova življenjska zgodba je navdihujoča. V pol stoletja trajajočem življenju je prehodil pot od revnega kmečkega fanta do uglednega kartografa in geografa. Blaž Kocen je Slovenec z veliko začetnico, ki ga upravičeno imenujemo oče atlasov. Prav atlasi so dela, po katerih je Blaž Kocen najbolj zaslovel in njegovo ime je predvsem zaradi njih poznano še danes. Vsa ta dejstva smo vzeli na znanje in se potopili v življenje v času, v katerem je živel.
V tednu pred prvomajskimi počitnicami smo izvedli Kocenov projektni teden z naslovom Kocen z nami – svet na dlani (od 20. do 23. aprila 2021).
Štirje dnevi, ki smo jih posvetili Kocenovemu projektnemu tednu, so kar prekipevali od aktivnosti in različnih delavnic. Kamorkoli je segal pogled, je bilo veselo in ustvarjalno, vse od prvi triade pa do tistih najstarejših. Z mislimi in kančkom nostalgije, prepletene z izvirnostjo, smo se za trenutek vrnili v čas Kocenovega življenja. Združili smo ga s sodobnostjo, hkrati pa se je vsakdo naučil še nekaj novega.
Pot v preteklost nas je popeljala skozi ustvarjanje makete Kocenove rojstne hiše, izdelovanja tablic in preprostih igrač, tudi zmajev, ki smo jih spuščali na travnikih. Uživali smo v naravoslovnih delavnicah, se preizkusili v izdelovanju mila, izdelkov iz gline, nabiranju travniških rastlin in pri izdelavi herbarija. Manjkala ni niti delavnica glasbil, prav tako so bile pestre risarske delavnice, preizkusili smo se v tiskanju, ilustracijah pravljic, reciklaži blaga, izdelavi stripov, izdelavi igre Kocen, ne jezi se. Sledile so tudi zgodovinske in poučne delavnice, kot npr. barvanje majic in oblačil, obujanje starih iger in običajev, izdelava globusov, kazalk za knjige, lončkov za svinčnike, izdelava živali iz kartona, kot tudi pisanih lesenih izdelkov in starih računalnikov (abakov). Za zdrav duh v zdravem telesu smo poskrbeli z orientacijskim pohodom in s športnimi igrami, manjkala ni niti hoja s hoduljami, kot tudi sejanje rastlin in slikanje panjskih končnic. Za nameček smo opasali predpasnike in se brez kuharskih bukev podali na kuhanje jedi iz Kocenovih časov. Male sive celice so zaposlili različni kvizi, šolski parlament je burno razpredal o karierni prihodnosti po vzoru Blaža Kocena. Po šolskih hodnikih je odmevala tudi pesem, saj nas je sredi ustvarjanja s svojim nastopom prijetno presenetil pevski zbor. Nekje sredi že čisto pomladnega vzdušja pa nastala je tudi knjižica lepih želja.
Vanjo lahko vpišemo tudi željo po ponovnem izvajanju takšnih aktivnosti v prihodnosti.
Blaž Kocen, ti si vedno z nami. Svet, ki ga imamo na dlani, pa naj bo lep tudi za tiste za nami.
Mateja Bevc in Tomaž Kurež
Posnetek otvoritve razstave
Fotografije: Matic Javornik
