Pot, ki nam predstavi Ponkovski kras, je posvečena izvrstnemu geologu in profesorju, Ponkovljanu dr. Stanku Buserju. Na usmerjevalnih tablah sledimo smernemu znaku Pironaea buseri, ki je eden izmed petih fosilov, ki se imenujejo po našem rojaku.
Opis poti
Izpred spominskega parka, kjer je posodobljeno vodno korito s fontano v spomin na nekdanje vodno korito za napajanje živine, pot vodi za cerkev svetega Martina, kjer stoji leseni štepih (vodnjak). Teh je na Ponkovškem precej, kar kaže na oteženo preskrbo s pitno vodo nekoč. Mimo pokopališča na levo opazite rastlinsko čistilno napravo, ki čisti odpadne vode kraja in je bila prva te vrste v Sloveniji.
Desno pod hribom svetega Ožbalta izvira potok Meklen, kjer so ženske nekoč prale perilo, od tod ime Periše. Ob cesti sta vidna dva kraška izvira, stalni in presihajoči, ki se napajata iz ponorov – ponikev v Mlakarjevih rupah. Rastišče velikonočnice na Boletini spada v zavarovano območje Nature 2000 in je ena najbolj obiskanih
destinacij na obrobju Ponikve. Dobrih sto metrov naprej lahko občudujemo izginotje vode v globinah kraških ponorov – ponikev, po katerih je kraj Ponikva dobil ime.
Ob kozolcu pri Vinotoču Šmid, kjer se lahko po predhodnem naročilu tudi okrepčamo, je lep razgled na suho kraško dolino, ob lepem vremenu tudi na Kamniško-Savinjske Alpe. Šmidov štepih leži na strmem kraškem pobočju, zanimiv je zaradi kaverne (votline) s stalaktiti globine 4 metrov. Pot se nadaljuje do rojstne hiše dr. Stanka Buserja, zaključi pa krožno skozi gozd na cesto, ki vodi nazaj na Ponikvo.
Na kratko
- Lahka krožna pohodniška pot
- Trajanje 2 do 3 ure
- Primerno za družine z otroki, primerno za vozičke in nosilke
- Izhodišče poti pri OŠ Blaža Kocena Ponikva, kjer je brezplačno parkirišče
- V bližini izhodišča sta samopostrežna trgovina in gostinski lokal
Več informacij:
Turistično olepševalno društvo Ponikva
Telefon: 00386 (0)31 704 980
E-pošta: tod.ponikva@gmail.com, zlatko.zevnik.ks@gmail.com
Spletna stran: http://www.todponikva.si
