Stopče pri Grobelnem so najbolj prepoznavne po markantni cerkvi sv. Ahaca oziroma Ahacija, ki stoji na 288 metrov visokem griču ob glavni cesti Šentjur–Šmarje pri Jelšah. Čeprav ni znano kdaj so jo zgradili, se ponaša z zanimivo zgodovino. Izpred cerkve se odpira krasen razgled na dolino reke Voglajne.
O cerkvi sv. Ahacija
Kraj Stopče se prvič omenja že leta 1318, ni pa znano, ali je vasica že takrat imela kakšno kapelo ali manjšo cerkev. Če ne prej, so v vasi cerkev postavili najverjetneje v drugi polovici 17. stoletja. V tem obdobju je bil svetnik sv. Ahac zelo priljubljen, saj so prav na njegov god, 22. junija 1593, zaustavili nov turški roparski pohod v slovenske dežele in najverjetneje še naprej proti Dunaju. Vodja osmanskih čet, bosanski paša Hasan, pa je utonil v reki Kolpi. Sicer so se strašni Turki zadnjič pri Dunaju mudili 90 let kasneje, a ravno v tem času so mu posvetili veliko podružničnih cerkva.
Sama cerkev je preprosta enoladijska podeželska cerkev s prezbiterijem in stransko kapelo, ki so jo skozi stoletja večkrat prezidali in dozidali. Po drugi svetovni vojni so stavbo temeljito obnoviti, saj je med vojno v njeni bližini na južni strani padlo pet bomb, ki so ob eksploziji močno poškodovale cerkvene zidove.
Veliki oltar je iz lesa izdelal kipar Urban Jugovic iz Škofje Loke leta 1869. Zanj so plačali 220 goldinarjev. V stranski kapeli je oltar s kipom sv. Lovrenca. V cerkveni ladji stoji kip Marije Brezmadežne iz leta 1873, ki ga je izdelal Jakob G. Schiel in je prvotno stal na velikem oltarju župnijske cerkve sv. Jurija v Šentjurju.
Najdba v tlaku cerkve
Na začetku 20. stoletja so v notranjosti cerkve sv. Ahacija odkrili nenavadno najdbo. V tlak cerkve je bila vzidana kamnita plošča z vklesanim napisom, ki sodi v čas Rimske dobe. Na njej je zapisan stavek v latinščini, ki pravi da je ploščo postavil sin Kominija, Tedsignati, zase in za svojo ženo. Plošča je najverjetneje nastala v času, ko so tukaj vladali Rimljani, sicer ni znano ali cerkev stoji na kakšnem najdbišču. A zanimivo je zapisano ime Tedsignati ali Tedsignatus, ki je keltskega izvora in potrjuje, da so nekoč na tem območju bivali Kelti.
Sejmi in Napoleonovi vojaki
Nekoč so ob cerkvi sv. Ahacija potekali letni sejmi, na godovni dan sv. Ahacija. Kasneje so ta sejem prestavili v Šentjur, najverjetneje zaradi premajhnega prostora, ki je bil na voljo za takšen dogodek. Cerkev je nekoč obdajalo pokopališče, še so vidni sledovi pokopališkega zidu. Med zadnjimi, ki so jih tukaj pokopali so bili leta 1813 umrli Napoleonovi vojaki. Nastanjeni so bili v bližnji Novi vasi in Črnolici. Trinajst vojakov francoske vojske je umrlo za tifusom, večinoma so bili po rodu Švicarji.
Zvonovi in legenda o zvonu iz gradu Rifnik
Cerkev ima tri delujoče zvonove.Veliki zvon tehta 770 kg in je narejen iz železa. Izdelali so ga leta 1923 v Kranjski industrijski družbi. Srednji zvon je bronast in tehta 300 kg. Krasijo ga podobe sv. Boštjana, Matere Božje z Jezusom in sv. Miklavža ter sv. Urbana. Ulil ga je Nikolaj Boset v Celju leta 1691. Tretji zvon tehta 150 kg in so ga ulili leta 2002 v Žalcu. Krasi ga podoba blaženega škofa Antona Martina Slomška. Zvonovi so elektrificirani.
Ob sobotah, v zimskem času minuto po 15. uri, v letnem času pa minuto po 16. uri, lahko prisluhnemo pritrkavanju – pesmi zvonov.
Najmanjši zvon, ki ni več v uporabi, pa spremlja zanimiva legenda. Ta pravi, da so ga v cerkev prenesli iz bližnjega srednjeveškega gradu Rifnik, kjer so ga uporabljali za klicanje kmetov na tlako. Najmanjši zvon je narejen iz brona in tehta 65 kg. Krasijo ga reliefi Golgote in zvona z monogramom NB. Na zvonu je v latinščini zapisano "Slava bogu na višavah" in letnica 1647.
Kako do cerkve sv. Ahacija?
Mimo cerkve vodita romarski pohodniški poti - mednarodna Marijina romarska pot in Slomškova romarska pot. Če krenemo na pot iz Grobelnega nas Marijina romarska pot vodi do Šentjurja in naprej proti Planini pri Sevnici, Slomškova romarska pot pa nas pelje do rojstne hiše Antona Martina Slomška, na Ponikvo in naprej na hrib Sveta Uršula nad Dramljami. Sledimo rumenim markacijam izbrane poti.
Stopče so z Grobelnim in Šentjurjem, pa tudi s Celjem, povezane s kolesarsko stezo. Pri železniških postajah si lahko izposodimo Kolesce, navadno ali električno kolo, ter se do cerkve odpravimo s kolesom.
