Pred 205. leti se je v vasici Hotunje rodil Blaž Kocen, duhovnik, učitelj, geograf, kartograf, fizik in inovator. Oče sodobnega šolskega atlasa, ki je v srednjeevropsko kartografijo uvedel številne revolucionarne novosti in ustvaril zemljevide, ki so bili v njegovem času med najboljšimi izdelki.
Po sledeh Blaža Kocena na Ponikvi
Blaž Kocen se je rodil 24. januarja 1821 v preprosti kmečki družini. Nadarjen kmečki fant je postal duhovnik in nekaj let služboval kot kaplan v več slovenještajerskih krajih. Za večino kmečkih fantov je bila odločitev za duhovniški poklic tudi edina možnost, da so si pridobili izobrazbo. Čeprav se njegova rojstna hiša ni ohranila (leta 1967 so jo zaradi dotrajanosti podrli), so današnji imetniki nekdanjega Kocenovega posestva in sorodniki, družina Debelak, na tem mestu postavili manjšo leseno hišo, krito s slamnato streho. V njej je Turistično olepševalno društvo Ponikva uredilo stalno razstavo o življenju in delu Blaža Kocena. Društvo organizira tudi vodene oglede razstave.
Kocen je zapustil duhovniški poklic in postal učitelj. Šele selitev v mesto Olomuc mu je odprla široka vrata v svet kartografije. Povezal se je z Eduardom Hölzlom, lastnikom založbe, skupaj sta postavila nove standarde na področju kartografije in učnih pripomočkov za geografijo. Leta 1861 je luč sveta ugledala prva izdaja Kocenovega šolskega atlasa, ki ima danes najdaljšo tradicijo izhajanja na svetu. Zbirko zemljevidov so ustvarili tudi na osnovni šoli na Ponikvi, ki se imenuje Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva. Pri osnovni šoli je tudi izhodišče tematske zgodovinsko-geografske pohodniške poti Pot treh znamenitih ponkovških mož. Drugo priročno izhodišče poti je prenovljena železniška postaja Ponikva. Pot je poimenovana po lavantinskem škofu Antonu Martinu Slomšku, kartografu in geografu Blažu Kocenu ter slovničarju in leksikografu Mihaelu Zagajšku. Na usmerjevalnih tablah sledimo Slomškovima Blažetu in Nežici.
Kocenovi zemljevidi so imeli številne novosti. V prvotnem atlasu je kot prvi uporabil prikaze širših regij, načelo "od bližnjega k daljnemu", veliko pozornost je namenil primerljivosti meril, natančnemu zapisu zemljepisnih imen, uporabi dvojezičnih krajevnih imen in podobno. Njegovi zemljevidi, ročni in stenski, ter atlasi so bili kakovostni in so šolarjem odprli okno v svet. Leta 1898 so mu na nekdanji šolski stavbi na Ponikvi postavili spominsko ploščo. Ta danes skupaj s Slomškovo stoji v Mersijevem paviljonu, ki kroji središče Ponikve. Priznani slovenski arhitekt Marko Mušič je navdih dobil pri prižnici v cerkvi sv. Martina. Mersijeva prižnica velja za eno najboljših v celoti ohranjenih baročnih kiparskih mojstrovin znamenite družine rezbarjev Mersi iz Rogatca. Sama cerkev sv. Martina pa velja za eno najlepših slovenještajerskih baročnih cerkva.
Življenje in delo Blaža Kocena predstavljeno na sestavljanki, v pravljici, strokovni knjižici in na znamki
Leta 2021 je Pošta Slovenije izdala priložnostno znamko, Občina Šentjur pa maksimum karto. Na TIC-u Šentjur lahko kupimo celoten filatelistični sklop (znamka, ovitek prvega dne in maksimum karta). Istega leta je izšla sestavljanka Izgubljeni s Kocenom, kjer sestavimo svoj zemljevid sveta, ki ga krasijo zanimivosti iz življenja in dela Blaža Kocena ter pravljica Blaževi zemljevidi, ki otrokom predstavi znamenitega geografa in kartografa. Leta 2007 je o življenju in delu Blaža Kocena izšla knjižica.
Izgubljeni s Kocenom?
Kdo je bil Blaž Kocen, kje je odraščal, kako je kot duhovnik postal geograf in kartograf, kakšen vpliv je imelo in še ima njegovo delo odkrij z ogledom spletne serije, ki je nastala ob njegovi 200. obletnici rojstva.
-
