Ko se v letu 2021 odpravljamo na pot ali želimo nekaj preveriti na zemljevidu uporabimo Googlov Zemljevid, preprosto, zanesljivo, natančno in skoraj vsakomur dostopno orodje.
Kako pa so to počeli naši predniki pred okoli 150. leti?
Lahko bi rekli, da je bila to vse prej kot lahka naloga. Aplikacij, kot je Google Zemljevid, še niso poznali. Poznali pa niso niti zanesljivih, natančnih in predvsem uporabnih zemljevidov, a tudi tistih, ki so jih imeli večina prebivalcev pravzaprav ni znala niti brati.
Geografija je šele sredi 19. stoletja postala samostojen učni predmet v šolah nekdanje Habsburške monarhije in šele tedaj so začeli učiti nevojaško prebivalstvo kako uporabljati, brati, zemljevide. In tukaj spoznamo človeka, ki je generacijam mladih omogočil, da so se naučili brati in uporabljati zemljevide, kar danes jemljemo kot popolnoma samoumevno.
Blaž Kocen, ki se je rodil 24. januarja 1821 v preprosti kmečki družini v Hotunju pri Ponikvi, se je v zgodovino srednje Evrope zapisal kot avtor geografskih učbenikov za osnovne in srednje šole, kot avtor številnih natančnih in preglednih zemljevidov ter šolskih atlasov. Njegova dela so še skoraj stoletje omogočala, da so ljudje lahko spoznavali svoje in neznane dežele, bolje izkoristili naravne danosti in si izboljšali kakovost življenja.
Blaž Kocen, duhovnik, profesor in kartograf iz druge polovice 19. stoletja, velja za očeta sodobnega šolskega atlasa. Njegovih 16 različnih atlasov so izdali v šestih jezikih, samo njegov prvi atlas, ki ga je izdal leta 1861 je imel 186 ponatisov. O kakovosti tega atlasa priča podatek, da so ga z nekaj posodobitvami, v šolah uporabljali več kot 120 let. Vsi Kocenovi atlasi pa so od leta 1861 do danes imeli več kot 280 izdaj. Usoda je mnogo prehitro kruto udarila in nenadna smrt je končala njegovo ustvarjalno pot. Kocen je umrl star komaj 50 let, a še 150 let po njegovi smrti, ostaja Kocenov atlas pojem za kakovost v Avstriji, Italiji, Bolgariji, Izraelu, pa tudi na Češkem, v Sloveniji, na Hrvaškem, na Poljskem in na Madžarskem, kjer je izhajal nekoč.
