Skozi naše kraje potekajo tri etape prve variante mednarodne Marijine romarske poti, ki poteka od Trat na slovensko-avstrijski meji do Svetih gor pri Bistrici ob Sotli. Skozi destinacijo Šentjur Tour vodijo 3 etape in na 7. etapi doživimo slikovit prehod, stik vzhodnega dela Celjske kotline in hribovito Kozjansko. Pot nas večji del vodi po stranskih poteh, deloma po cestah, deloma po kolovozih, gozdnih in travniških poteh. Na tej poti lahko doživimo mir in začutimo čare narave, prijeten utrip
podeželja saj nas pot vodi tudi mimo domačij in izjemne kulturne dediščine.
7. etapa: Šmarje pri Jelšah–Završe pri Grobelnem–Botričnica–Šentjur
Iz Šmarja pri Jelšah gremo nazaj do nadhoda čez železniško progo. Pred nadhodom zavijemo levo po ulici do križišča pred železniškim prehodom. Pot nadaljujemo desno čez železniški prehod ter nato levo po cesti proti gradu Jelše. Po cesti gremo mimo gradu do konca asfaltne ceste in naprej po gramozni cesti do križišča v Spodnji Ponkvici. Na križišču gremo desno po cesti do lesenega avtobusnega postajališča v Podgaju. Pri postajališču zapustimo cesto in gremo levo po kolovozu mimo kmetije med polja. Po kolovozu dosežemo rob gozda, kjer zavijemo levo v gozd. Skozenj pridemo do starejše hiše in asfaltne ceste v naselju Spodnje Selce. Po cesti se spustimo do križišča, kjer zavijemo levo po dolini do večje kmetije. Sedaj se usmerimo desno po hribu navzgor do križišča s cesto, ki pripelje s Ponikve in Sloma. Po tej cesti gremo levo do Marijine cerkve v Završah. Odpre se nam lep razgled na okoliško pokrajino. Iz Završ se po cesti spustimo do lesene garaže, kjer gremo desno po kolovozu v dolino do železniške proge Maribor–Zidani Most. Pri progi zavijemo levo po cesti na križišču zavijemo desno in gremo pod nadvozom skozi središče kraja Grobelno. Pot nadaljujemo do železniškega prehoda in pred njim zavijemo desno na cesto do železniške postaje Grobelno. Na železniški postaji zavijemo na podhod pod železniško progo Maribor–Zidani Most, čez most in nato zavijemo desno. Zopet gremo pod cestnim podvozom in pot nadaljujemo po cesti ob železniški progi proti severu do večje kmetije. Pri kmetiji zavijemo levo na gramozno cesto, ki vodi po klancu navzgor. Na grebenu stopimo na asfaltno cesto, po kateri se podamo desno navzgor do kmetije in naprej do konca asfaltne ceste, kjer stopimo na kolovoz. Po kolovozu gremo naravnost med polji do zaselka Spodnji Vrh. V križišču nadaljujemo pot naravnost po kolovozu, ki poteka v levo po travnatem pobočju. Na grebenu stopimo v gozd ter se spustimo do asfaltne ceste. Po cesti gremo desno do odcepa naše poti v levo na gozdni kolovoz. Skozi mešani gozd se spustimo po pobočju do asfaltne ceste. Po tej cesti gremo levo čez Kamenski potok in naprej v hrib do zaselka Gorica. Na križišču zavijemo desno po cesti, ki jo kmalu zapustimo. Gremo levo po kolovozu do asfaltne ceste, kjer zavijemo levo in kmalu dosežemo Marijino cerkev na Botričnici. Od cerkve nadaljujemo pot po cesti navzdol do Starega trga v Šentjurju. Marijina romarska pot vodi mimo rojstne hiše bratov Ipavcev in cerkve sv. Jurija. Po klancu navzdol prispemo do glavne ceste Dramlje–Šentjur.
Na kratko: 7. etapa Marijine romarske poti
- Lažja pohodniška pot, dolžina 16km,
- Trajanje 4 do 5 ur
- Sledimo rumenim markacijam
- V Šentjurju si lahko ogledamu muzej Ipavčeva hiša in muzejsko zbirko Rifnik in njegovi zakladi, spominsko sobo New Swing Quarteta - Pesem južne železnice
- Ob poti je več gostinskih lokalov:
- Grobelno: Bar Kincl, Bar Delfin
- Šentjur: Gostilna Jug, Gostišče in prenočišča Bohorč (oba s ponudbo hrane)
8. etapa: Šentjur-Rifnik-(Slivnica pri Celju)-Kalobje-Dobje-Planina pri Sevnici
Iz Šentjurja pot nadaljujemo v smeri Rifnika. Pri glavni cesti Dramlje–Šentjur v semaforiziranem križišču zavijemo levo v središče Šentjurja. Pri semaforju nadaljujemo pot naravnost po pločniku, skozi podhod pod železniško progo, do šentjurske industrijske cone. Od semaforiziranega križišča v Šentjurju do vrha Rifnika je naša pot označena z belo-rdečimi Knafelčevimi markacijami. Na krožišču izberemo odcep za Rifnik in gremo naravnost do vznožja hriba Rifnik. Pri lesenem avtobusnem postajališču gremo levo po stopnicah navzgor do stanovanjske hiše. Po gozdni poti se nato povzpnemo do asfaltne ceste. Po cesti gremo desno navzgor mimo posameznih hiš in skozi gozd do križišča, kjer se levo odcepi cesta k ruševinam gradu Rifnik. Mi nadaljujemo pot desno po kolovozu navzgor proti vrhu Rifnika. Na vršnem grebenu se od naše poti odcepi planinska pot na vrh Rifnika, kjer je arheološko najdišče z največjo poznoantično naselbino odkrito na območju Slovenije. Gremo desno mimo vodnega zajetja navzdol do razcepa cest in zavijemo levo po cesti navzdol. Od tega odcepa poti pred vodnim zajetjem pa vse do gradu Podsreda nas bodo po Marijini romarski poti vodile okrogle belo-rumene markacije za pohodne tematske poti. Med stanovanjskimi hišami in posameznimi zidanicami se spustimo do ovinka pri kapeli (pozorni smo na oznako na škarpi), kjer zapustimo asfaltno cesto in gremo levo po dovozni cesti do kmetije ob robu gozda. Ob kmetiji nadaljujemo pot navzgor v gozd. Skozi gozd gremo do asfaltne ceste, ki vodi na Kalobje. Na križišču pri lesenem križu gremo naravnost navzgor po cesti do vrha hriba, kjer stoji Marijina cerkev na Kalobju. Z vrha Kalobja nadaljujemo pot od cerkve po cesti, ki vodi po slemenu hriba in se počasi spušča navzdol - do roba gozda. Tukaj gremo levo na kolovoz, po katerem se spustimo skozi gozd in ob robu travnika nazaj na asfaltno cesto. Po cesti gremo levo skozi naselje Kostrivnica do desnega odcepa, kjer zapustimo asfaltno cesto in se po gozdni cesti podamo mimo domačije Frece do glavne ceste Šentjur–Planina pri Sevnici. Cesto previdno prečkamo in na prvem odcepu zavijemo levo navzgor. Po pobočju hriba Laze se povzpnemo mimo pokopališča v središče Dobja pri Planini, kjer stoji Marijina cerkev. Od cerkve se vrnemo nekaj metrov nazaj do križišča, kjer nadaljujemo pot po cesti naravnost navzgor. Po panoramski cesti gremo vse do odcepa v vas Ravno, kjer zavijemo desno. Sprva skozi gozd, nato pa mimo posameznih hiš se spustimo v vas Ravno, kjer gremo levo po cesti do konca asfalta. Nato nadaljujemo pot po gramozni cesti. Sprva med polji, nato pa skozi gozd, imenovan Ravenski log. Ko pridemo ponovno na asfaltno cesto v naselju Brdo, gremo naravnost navzdol v dolino Gračnice, kjer previdno prečkamo glavno cesto. Po stari cesti, ki vodi skozi gozd navzgor, se povzpnemo v središče Planine pri Sevnici, nad katero se mogočno dvigajo ruševine starega gradu.
Podaljšek poti na Slivnico pri Celju
Na južnem pobočju Rifnika se od Marijine romarske poti odcepi različica Marijine poti skozi Gorico pri Slivnici in Slivnico pri Celju. Osrednji poti se ponovno priključi na Kalobju. Pot proti Gorici poteka najprej po kolovozu, ki se po pobočju spušča skozi gozd in čez travnike mimo posameznih hiš v dolino Voglajne, kjer pridemo do glavne ceste Šentjur–Kalobje. Ob glavni cesti gremo desno in na prvem odcepu zavijemo levo na lokalno cesto. Po tej valovito speljani cesti gremo med posameznimi hišami do cerkve sv. Urbana in se mimo osnovne šole spustimo v središče Gorice pri Slivnici. Iz središča Gorice pri Slivnici se od krožnega prometa podamo ob glavni cesti proti Lesičnemu. Nekaj metrov za križiščem s cesto, ki vodi v naselje Voglajna, gremo desno čez manjši travnik v gozd. Po poti se vzpnemo do vikend hiše z manjšim vinogradom. Pot nadaljujemo naprej po gramozni cesti do asfaltne ceste, ki vodi na Slivnico. Po tej cesti pridemo desno do cerkve Marije Magdalene na Slivnici pri Celju. Od cerkve se vrnemo mimo vodnega korita nekaj metrov nazaj do odcepa lokalne ceste. Nadaljujemo levo do konca asfalta ter naprej po gramozni cesti. Panoramska cesta poteka dokaj uravnano po pobočju, od koder se nam odpre širok razgled vse do Pohorja, Boča in Donačke gore. Po tej cesti pridemo v zaselek Sele, od koder se po asfaltni cesti spustimo v dolino, kjer poteka glavna cesta Šentjur–Planina pri Sevnici. Pri bližnji gostilni prečkamo glavno cesto ter pot nadaljujemo naravnost po lokalni cesti, ki vodi v manjšo dolino. Na koncu asfalta se usmerimo desno po gramozni cesti navzgor. Kmalu smo pri hišah naselja Trno. Mimo kapelice pridemo do križišča s cesto, po kateri poteka Marijina romarska pot iz Rifnika na Kalobje.
Na kratko: 8. etapa Marijine romarske poti
- Lažja do srednje zahtevna pohodniška pot, dolžine 18 km, s podaljškom na Slivnico pri Celju 27 km
- Trajanje 4 do 5 ur, s podaljškom na Slivnico pri Celju 8 ur
- Na Planini pri Sevnici si lahko po predhodnem dogovoru ogledamo muzejsko zbirko Planina - Etnološka zbirka Šmid in stalno razstavo Kozjansko žari
- Ob poti je več gostinskih lokalov:
- Šentjur: Gostilna Jug, Gostišče in prenočišča Bohorč, Picerija Osmica, Kavarna Lipa, Slaščičarna Jana
- Gorica pri Slivnici: Gostilna Ana, Kavarna Aurea
- Dobje pri Planini: Gostilna pri Urški
- Planina pri Sevnici: Hiša Wambrechtsamer (s ponudbo hrane), Kava bar As
- Ob poti je več samopostrežnih trgovin:
- Šentjur: Market Resevna (Mestni trg 4)
- Gorica pri Slivnici: Trgovina Kea
- Planina pri Sevnici: Trgovina Kea
9. etapa: Planina pri Sevnici–Zagorje–Kozje–Podsreda
Iz središča Planine pri Sevnici nadaljujemo pot po pločniku do glavne ceste Šentjur–Sevnica. Na križišču pri bencinski črpalki zavijemo levo do bližnjega odcepa lokalne ceste v desno proti pokopališču. Po tej cesti se vzpenjamo do proizvodnega objekta. Pred objektom gremo desno do zaselka Dvor. Med hišami se povzpnemo do kolovoza, po katerem dosežemo prvo postajo križevega pota. V serpentinah se med postajami križevega pota po strmem pobočju povzpnemo do cerkve sv. Križa. Odpre se nam širok razgled na velik del vzhodne Slovenije in Hrvaško Zagorje. Od cerkve nadaljujemo pot po uravnavi do prvih hiš v naselju Lipa. Tukaj stopimo na cesto, po kateri nadaljujemo pot navzdol v zaselek Jelše. V zaselku zapustimo asfaltno cesto ter se levo po kolovozu ob robu pašnika spustimo v Šentvid pri Planini. Pri gospodarskem poslopju stopimo na asfaltno cesto, po kateri gremo levo do cerkve sv. Vida. Iz središča Šentvida se odpravimo levo po lokalni cesti proti naselju Podpeč. Hodimo po dokaj uravnani cesti. Levo se nad nami dviga pobočje s Pečinami, desno nas spremlja gozdnati greben Bohorja. Nedaleč od Podpeči nas smerokaz usmeri desno navzdol po gramozni cesti do gozda. Skozi gozd dosežemo samotno domačijo. Mi gremo po kolovozu desno pod zgradbami v dolino potoka Laniška. Ko dosežemo rob gozda, se držimo desno. Kmalu smo pri prehodnem mestu čez potok Laniška. Po prečkanju potoka se začnemo vzpenjati po kolovozu. Sprva skozi gozd, nato pa ob pašniku do grebena, kjer stopimo na asfaltno cesto. Desno gre cesta k večji kmetiji, mi pa nadaljujemo pot po cesti rahlo navzdol v Zagorje pri Lesičnem. Pred seboj ves čas vidimo Marijino cerkev v Zagorju. Ko dosežemo križišče v bližini transformatorske postaje, gremo desno v središče Zagorja. Od Marijine cerkve gremo po cesti navzdol do odcepa v levo za Lurško jamo. Do Lurške jame se odpravimo po kolovozu navzdol skozi gozd. Kmalu se nam sredi gozda odpre čudovit spodmol z oltarjem Lurške matere božje. Po krožni gozdni poti, ki teče nad spodmolom, se vrnemo nazaj do asfaltne ceste. Marijina romarska pot se nadaljuje po asfaltni cesti navzdol do križišča s cesto Lesično–Planina. Previdno prečkamo glavno cesto ter pot nadaljujemo naravnost po gramozni cesti proti gozdnatim pobočjem Bohorja. Cesta poteka sprva med travnatimi pobočji do roba gozda. Skozi gozd se začnemo vzpenjati do križišča gramoznih gozdnih cest. Gremo levo po cesti, ki poteka po severnih pobočjih Bohorja. Občasno se nam levo odpre pogled na Zagorje in dolino pod nami. Ko dosežemo greben, se nam z desne strani priključi gramozna cesta, po kateri poteka planinska pot XIV. divizije z Bohorja v Lesično. Na križišču gremo levo po grebenu do samotne domačije Tovornik. Pri domačiji se gramozna cesta nadaljuje desno navzdol v Bistri graben. Gremo naravnost po grebenski cesti mimo domačije Tovornik. Po tej cesti hodimo do križišča, kjer se od naše poti v levo odcepi planinska pot XIV. divizije v Lesično. Izberemo pot desno po gramozni cesti navzdol. Cesta se spusti v Bistri graben, kjer pridemo na asfaltno cesto. Na križišču gremo levo in po asfaltni cesti dosežemo središče Kozjega, kjer stoji župnijska Marijina cerkev. Iz središča Kozjega gremo desno do glavne ceste Bistrica ob Sotli–Planina. Cesto previdno prečkamo na prvem prehodu za pešce (takoj za bencinsko črpalko). Nato gremo naravnost po lokalni cesti do bližnjega križišča in zavijemo levo mimo zdravstvenega doma v hrib. Tukaj zavijemo skozi novejše naselje desno navzgor. Med hišami pridemo do gramozne ceste, po kateri se povzpnemo do grebena, kjer pri kapeli dosežemo asfaltno cesto. Po njej gremo levo rahlo navzdol in kmalu pri križu zapustimo asfaltno cesto ter zavijemo desno po poti čez travnik do potoka Dupla. Na drugi strani potoka kmalu dosežemo asfaltno cesto, po kateri krenemo desno. Na bližnjem križišču gremo desno v dolino Duplo. Sprva po asfaltni, nato pa po gramozni cesti hodimo po ozki dolini potoka Duplo do naselja Socko. Po prihodu na asfalt gremo naravnost do glavne ceste Bistrica ob Sotli–Kozje. Ob cesti gremo levo, a kmalu zavijemo desno na gramozno cesto, po kateri gremo mimo posameznih hiš. Na koncu te ceste se ponovno priključimo glavni cesti. na prvem odcepu pa gremo desno po lokalni cesti v središče Podsrede. Levo čez glavno cesto se lahko odpravimo do križevega pota, mimo katerega se povzpnemo na hrib z Marijino cerkvijo, imenovan Stare Svete gore nad Podsredo. V središču Podsrede stoji cerkev sv. Janeza Krstnika in sedež Kozjanskega parka.
Na kratko: 9. etapa Marijine romarske poti
- Lažja pohodniška pot, dolžine 24 km
- Trajanje 7 ur
Marijina romarska pot je del mednarodne istoimenske kulturne romarske poti, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje na Hrvaško. 409 km dolga pot v Sloveniji in 393 km na Hrvaškem je namenjena romarjem, pohodnikom, ljubiteljem narave in kulturne dediščine ter vsem tistim, ki želijo spoznati še neodkrite, zanimive kraje.
Upravljalec poti je Kozjanski park.
