4. avgusta pred 90. leti je v Gradcu umrla nemško-slovenska pisateljica Ana Wambrechtsamer, ki je najbolj znana po zgodovinskem romanu Danes grofje celjski in nikdar več. Rodila se je 4. julija 1897 na Planini pri Sevnici. Na rajski Planini pri Sevnici se lahko odpraviš raziskovati zanimivosti, ki so vezane na življenje in literarno delo pisateljice, pesnice, prevajalke in raziskovalke.
Rajska Planina pri Sevnici
Planina pri Sevnici se ponaša z večstoletno zgodovino. Kot vinogradniška vas se prvič omenja že v 12. stoletju. Pred 678. leti je Planina dobila trške pravice. Čeprav je trg ostal razmeroma majhen, pa še danes velja za enega gospodarsko najmočnejših krajev na Kozjanskem. V trškem jedru stoji cerkev sv. Marjete. Njeni najstarejši deli so iz 15. stoletja. Na srednjeveške čase spominja kopija prangerja, ki stoji nasproti cerkve. Nad središčem kraja se dviga vzpetina na kateri stojijo ruševine gradu Planina.
Hiša Wambrechtsamer
V vzorno obnovljeni rojstni hiši pesnice, pisateljice, prevajalke in raziskovalke Ane Wambrechtsamer danes deluje Hiša Wambrechtsamer. V baru in okrepčevalnici se lahko prepustimo kulinaričnemu razvajanju, še posebej so mamljive Anikina, Veronikina, Guzajeva in Friderikova pica, hamburger Vitez Planinski ali krožnik Wambrechtsamer. V hiši lahko tudi prenočimo, saj ponujajo apartmaje in sobe ter gostom pripravijo Anin zajtrk.
Nad vhodnimi vrati rojstne hiše je spominska plošča z reliefnim portretom Ane Wambrechtsamer, ki je delo priznanega slovenskega kiparja Nikolaja Pirnata. Hišo s pripadajočim posestvom je kupil oče, trgovec in posestnik Friedrich Wambrechtsamer, ki je izviral iz stare celjske meščanske družine, njena mati Marija, rojena Rožanc, je bila hčerka bančnega uradnika iz okolice Celja. Starša sta na Planini kupila in upravljala trgovino s pogodbeno pošto in posestvo. Ana je na Planini obiskovala ljudsko šolo, meščansko v Celju, v Mariboru se je vpisala na učiteljišče, ki pa ga zaradi bolezni ni nikoli končala. Izšolala se je za poštno uslužbenko in nekaj let opravljala ta poklic.
Grad Planina in grajski park
O nekdanji slavi gradu pričajo mogočne ruševine. Grad so postavili na 30 metrov visoki skali in ga dobro utrdili. Deli obzidja so ponekod debeli do poltretjega metra. Grad Planina ima pomembno vlogo v romanu Ane Wambrechtsamer Danes grofje celjski in nikdar več, saj v njem svojo poročno noč preživita Friderik in Veronika Deseniška, ki sta se poročila v bližnjem Šentvidu pri Planini. Celjani so bili nekaj časa lastniki gradu in pripadajočih posestev. V grajskem parku, ki ima ohranjen kostanjev in lipov drevored ter znamenito turško lipo, lahko občudujemo doprsni kip Ane Wambrechtsamer.
Muzejska zbirka Planina
Več o sami zgodovini kraja, predvsem pa o načinu življenja tukajšnjih prebivalcev lahko izvemo ob ogledu etnološke zbirke Šmid. Zbirko je ustvaril tukajšnji zdravnik Janez Šmid, ki je zbiral predmete in preostalo ljudsko dediščino območja. Zbirko sestavljajo predmeti in orodja, ki so jih ljudje na Planini in v njeni okolici v 19. in 20. stoletju uporabljali pri vsakdanjih opravilih kot je priprava hrane v črni kuhinji, pri kmečkih opravilih, vinogradništvu itd. Posebej so prikazani tudi predmeti, ki ponazarjajo pustovanje in druge običaje.
Cerkev sv. Vida
V bližnjem Šentvidu pri Planini stoji cerkev sv. Vida. Prvič se omenja leta 1414 in je velja za eno starejših cerkvenih stavb. Današnjo podobo je dobila pretežno v baroku. Cerkev ima dve posebnosti. Prva je njen zvonik, ki so ga prizidali leta 1737 in ima osemkotni tloris. Druga je ta, da naj bi se v tej cerkvi poročila Friderik Celjski in Veronika Deseniška, ki sta se iz Celja umaknila v Krško preko Planine.
Grob Ane Wambrechtsamer
Grob te izjemno plodne ustvarjalke najdemo na pokopališču na Planini, ob severnem zidu pri mrliški vežici. Čeprav je večino svojega življenja preživela izven Planine pa se je vsako leto vračala in ohranjala stik z domačini. Njena zadnja želja je bila, da bi bila pokopana na Planini in to željo ji je njena mama tudi izpolnila. V svojem kratkem življenju je Ana Wambrechtsamer napisala 22 literarnih del, 30 pesmi ter 10 zgodovinskih del. Večina njenih del je še vedno neobjavljenih, večina tudi ni prevedena v slovenščino.
