Cveti velikonočnica na Boletini pri Ponikvi

Na največjem znanem rastišču velikonočnice v Sloveniji je lani cvetelo 1400 velikonočnic

V Boletini pri Ponikvi so na skoraj 2 hektarja velikem travniku, zacvetele prve velikonočnice. V prihodnjih tednih bo na rastišču velikonočnice na Ponikvi v čudovitih vijoličnih odtenkih cvetelo več sto cvetov te stepske rastline. Ta tukaj uspeva zaradi osamelega kraškega površja.

Največje rastišče velikonočnice v Sloveniji

Skoraj 2 hektarja velik polnaravni suhi travnik nudi odlične pogoje za rast velikega kosmatinca, kot se še imenuje velikonočnica. Tukaj vsako leto zacveti več sto vijoličnih cvetov, lani so jih našteli čez 1400. Območje Ponikve je znano po osamelem krasu in slikovitih kraških pojavih. Lepote Ponkovškega krasa lahko doživimo na lahki in dobro označeni pohodniški poti Kraška vodna učna pot Stanka Buserja.

Turistično-olepševalno društvo Ponikva vzorno skrbi za rastišče velikonočnice. Poskrbijo za zaščito rastlin, postavijo ograde in označijo poti za obiskovalce. Obiskovalce pozivajo k odgovornemu in okolju prijaznemu obisku, predvsem da ostanete znotraj označenih poti in da pustite velikonočnice rasti v njihovem naravnem okolju.

Priporočamo, da svoje vozilo parkirate na parkirišču pri Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva (Ponikva 29a). Od parkirišča do rastišča velikonočnice je le kilometer dolga in označena pot, ki jo prehodimo v približno 15 minutah. Ponikvo lahko obiščemo tudi z vlakom. Slikovita pot iz železniške postaje do rastišča velikonočnice je dolga približno 2,5 km in jo prehodimo v dobre pol ure.

Edinstvena Ponikva

Vijolični cvetovi velikonočnice so le del čarov edinstvene Ponikve. Obiskovalce navduši baročna lepotica, cerkev sv. Martina s slikovito notranjostjo. Freske so delo Jakoba Brolle, še bolj pa je impozantna prižnica, ki je delo znamenite rezbarske družine Mersi iz Rogatca. Okoli cerkve so vidni sledovi tabornega obzidja, na trgu pred cerkvijo pa stoji sodoben paviljon, ki ga je navdihnila Mersijeva prižnica. V njegovi notranjosti raste mlado orehovo drevo. Oreh ima prav poseben simbolni pomen za Ponikvo. Pod orehom, ki je nekdaj rasel v središču Ponikve, je pred 200 leti, še preden se je ustanovila prava osnovna šola, potekala nedeljska šola. Pod krošnjo oreha se je brati in pisati naučil tudi Anton Martin Slomšek. Blizu Ponikve, v Unišah, si lahko ogledamo njegovo rojstno hišo in izvemo več o njegovem življenju in delu. V bližnji vasici Hotunje se je rodil utemeljitel srednjeevropske kartografije, oče šolskega atlasa, Blaž Kocen. V njegovi spominski sobi je postavljena razstava o njegovem življenju in delu, na ogled so tudi njegovi zemljevidi. Čare Ponikve in okolice lahko doživimo tudi na označeni tematski poti Pot treh znamenitih ponkovških mož.

Za oglede rojstne hiše Antona Martina Slomška in spominske sobe Blaža Kocena je potrebna predhodna najava.

Več informacij:
TOD Ponikva
00386 (0)31 704 980 ali tod.ponikva@gmail.com

GPS koordinate

Zemljepisna širina: 46.250868916821° Zemljepisna dolžina: 15.456143180252°
SHIFT + A