Povezujemo vas s šentjurskimi ponudniki in njihovimi zgodbami.
Kmetija sirarstvo Videc leži na obrobju kozjanskih gričev občine Šentjur, v vasici Ravne (Vodruž).
Na domačiji Tincl, po kateri je dobil ime njihov poltrdi kozji sir, prosto živi 140 koz slovenske srnaste pasme,
katerih mleko predelajo v široko paleto kakovostnih in večkrat nagrajenih izdelkov.
Kako poteka vaše delo in kako ste začeli vašo dejavnost?
Najprej smo imeli mešano kmetijo, ukvarjali smo se tudi z oglarstvom in pridelavo zelja. Ko smo pripeljali prve koze, je bila Mlekarna Celeia zainteresirana za odkup mleka in tako smo začeli prodajati mleko. Od začetka je mlekarna kupovala od vseh kozjerejcev po Sloveniji, ko pa je prevoz postal predrag, se je odločila za sedem najbližjih kozjerejcev in v ta krog smo prišli tudi mi, ampak postalo je jasno, da to ne bo dolgo zdržalo.
Po končanih tečajih na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani sem sama začela izdelovati sir in ugotovila, da me sirarstvo veseli ter sem to nadaljevala. Leta 2000 smo postavili sirarno. Prvoten načrt je bil, da nekaj mleka prodamo mlekarni, kar pa ostane pa porabimo doma za uvajanje. Vendar je leta 2000 mlekarna prenehala z odkupovanjem mleka in tako smo bili prisiljeni v porabo vsega mleka.
Na začetku je bilo težko pridobiti stranke in tudi ni bilo velikega povpraševanja za izdelke iz kozjega sira, ker je veljalo, da je koza krava za siromaka. Začeli smo hoditi na sejme. Ljudem smo razložili, da ti siri popestrijo vsakodnevno hrano, da imajo dobre učinke na zdravje, so lahko prebavljivi in jih lahko jé marsikdo, ki drugače ne sme mlečnih izdelkov. Sčasoma je trg rastel in mi z njim.
Ko smo še prodajali mleko, smo imeli 20 živali, ko smo zgradili sirarno, smo jih imeli približno 60, danes pa imamo približno 140. Pridobili smo tudi evropski znak Tradicionalna izbrana kakovost. Živali so proste v hlevu, imajo urejen izhod na pašo in dobijo svežo travo, pri vsakem obroku dobijo seno.
Če je mleko kvalitetno, higiensko pripravljeno, potem tudi ni problem pripraviti dobre in kvalitetne izdelke. Na začetku smo štartali s poltrdim sirom Gurman, pozneje še z mehkim sirom Sonček. Ker sem hodila na tržnico v Celje in imela neposreden stik s strankami, sem dobila informacije, kaj si stranke želijo. Ugotovila sem, da nekaterim ustreza, da imajo kilogramske hlebčke sira, drugi bi pa želeli manjše količine. Tako je nastal sir Tincl, ki nosi domače ime domačije. Ta sir je
najpopularnejši – je poltrd, zelo milega okusa in ga imajo rade vse generacije.
Vsak sirar želi narediti svoj izdelek, s katerim se loči od ostalih. Zato se v sirarni igram in ustvarjam nianse. Zdaj imamo tudi sire, ki jih zorimo dve leti in so primerni za ljubitelje, ki imajo rajši močnejše okuse. Ti, ki prvič poskušajo te sire, začnejo z nežnejšimi okusi, a okusi se nam ves čas razvijajo in pozneje imamo rajši že tudi močnejše. Najrajši imamo, da se pogovorimo s stranko in jim tako svetujemo pri nakupu.
Trenutno delamo dve vrsti poltrdega sira, tri vrste trdega sira, mehki sir z začimbami, slan in neslan, feta. Letos smo začeli pridelovati tudi sir za žar, vedno pa imamo na zalogi tudi jogurt ter navadno in albuminsko skuto.
Imate še kakšne želje ali načrte za prihodnost?
Ves čas nekaj razvijamo. Od začetka sva vse to počela z možem, a počasi širila. Tako je prišlo do vprašanja ali ostaneva na nivoju, kjer sva, ali pa še koga zaposliva in dodatno razširiva kmetijo in ponudbo.
Pri našem delu je pomembno vedeti naravni proces – jeseni se koze prskajo in spomladi kotijo. Po tem je molža, ponavadi od aprila, maja do novembra. Pozimi smo imeli mrtvo sezono in nismo imeli takšnih količin izdelkov, kar pomeni da smo do začetka decembra vse prodali. To smo ponavadi izkoristili, da smo z družino odšli na dopust.
Sedem let nazaj smo zaposlili prvo punco, ki je sprva prodajala na tržnici v Celju. To je bila prva odločitev. Potem pa sta se pojavila dva rejca z enako pridelavo senenega mleka in sta nam ponudila odkup mleka. Dogovorili smo se, da so naredili kontra prepust, kar pomeni, da so kozla pozneje spustili h kozam in so se njihove koze prskale pozneje kot naše, tako da so imeli mleko čez zimo. Zaradi tega smo se lahko odločili za Mercatorjevo ponudbo “Radi imamo domače”, saj smo imeli izdelke ves
čas na zalogi. Dogovor z rejcema nama je krasno zapolnil vrzel čez zimo in sva lahko zaposlila še drugo punco, ki je v sirarni in síri.
Največ imamo svojega mleka, od drugih dveh rejcev ga imamo toliko, da pokrijemo primanjkljaj. Naše mleko, ki ga imamo dovolj čez poletje, zdaj pridelujemo v zrele sire in v sveže mleko in sveže sire, koliko se potrebuje. Čez zimo pa je tisto mleko samo za sveže stvari – siri, jogurti, mleko.
Imate mogoče kakšno skrito sestavino?
Ne. Uporabljamo zelo malo sestavin. Ker je seveda primarna surovina kozje mleko, stremimo, da je kvalitetno in brez silaže, saj je tudi tako drug okus in ima večji delež nenasičenih mlečnih maščob. Uporabljamo sirilo in kulture, ki so naravne. Ni skrivnost, a je hkrati tisoč skrivnosti. Ne vlagamo sreče na skrivno sestavino, temveč na kvalitetno mleko. Koze so posebne živali, ki potrebujejo poseben odnos.
Kje vse lahko najdemo vaše izdelke?
Leto in pol nazaj smo imeli svoj prostor na celjski tržnici, takrat smo se pa odločili za sodelovanje s Kmetijo Cimerman, ki ima svoje prostore na tržnici. Dali so ponudbo, da bi zaposlili našo punco in hkrati prodajali naše izdelke. In v času korone se je to pokazalo, da se je res izplačalo. Za nas je manj obremenjujoče in smo zaradi te naveze brez skrbi, kar nam daje možnost, da se posvetimo preostalim stvarem.
Najdete nas na Celjski tržnici, glavni tržnici v Ljubljani, na Tržnici Koseze, tržnici v BTC Ljubljana, tržnici Maribor ter v večjih prodajnih verigah po Sloveniji in seveda v spletni trgovini.
Se še s kom povezujete?
Že od samega začetka sodelujemo z različnimi trgovskimi centri in sodelujočimi kmetijami. Prva sodelovanja so bila s prodajalci kravjih izdelkov, ki so v svojo ponudbo vključili tudi naše kozje izdelke.
Prvi pristop v večje trgovske centre smo bili povabljeni s strani Mercatorja, sodelujemo tudi s trgovsko verigo Spar, ampak pri obeh trgovcih so naši izdelki na voljo samo v večjih centrih.
V času korone smo naredili še prodajo preko spleta. In če naročite preko spleta, dostavimo preko Pošte Slovenije tudi ohlajen izdelek v stiropornih, s hladilnim telesom obloženih škatlah.
Kaj pa imate raje, da pridejo stranke k vam na dom ali naročijo preko spleta?
Smo fleksibilni. Tudi v času korone smo strankam ob naročilu pripravili paket, poslali podatke za plačilo in jim nastavili v hladilnico pred sirarno, napisali ime na pakete in so stranke prišle iskat. Nekaj let nazaj smo imeli v sklopu sirarne promocijsko-prodajni prostor, kjer smo ponudili možnost nakupa. Zdaj ta prostor uporabljamo za pakirnico. Še vedno pa lahko stranke pridejo k nam in si nakupijo stvari in vidijo naše živali. Najljubše pa nam je, da mi naročilo zapakiramo in ga odpeljemo
do želene točke. Dvakrat tedensko imamo razvoz.
Kako so pa otroci zainteresirani za domače delo?
Niso ves čas vključeni v domače delo, saj imajo še svoje redne službe. Bilo jim je zanimivo. Vsak je tudi nekaj doprinesel – starejša hči, ki je oblikovalka, nam je naredila logotip, dizajn in kar paše zraven, srednja hči nam je zelo pomagala pri prodaji, sin pa v tehnološkem delu.
Ste povezani z domačini?
Ja, imamo stike in se poznamo med sabo. Povsod se vključujemo, če le imamo možnost. Poznamo se tudi s Borutom Jovanom, pri celjskih gostincih imamo povezave, sodelujemo z Jezerškom. Kavarna Rog v Ljubljani ima našo skuto in sire v ponudbi zajtrkov.
FB profil: Kmetija Sirarstvo Videc
Sonjo je v fotografski objektiv ujela Kvirina Martina Zupanc.
-------------------------
Intervju je nastal znotraj študijskega krožka Dediščina kulturnih poti ob finančni podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
