Povezujemo vas s šentjurskimi ponudniki in njihovimi zgodbami.
V neokrnjeni naravi kozjanskih gričev, na Kalobju, družina Kalan že skoraj trideset let prideluje zdravilne in aromatične rastline. Po 25 letih poklicnega dela z zelišči so še vedno največja zeliščna kmetija v Sloveniji. Pridelujejo med 40 in 45 različnih zelišč, katerih prodajajo vedno spremlka svetovanje o uporabi in pripravi.
Kako dolgo se že ukvarjate s to dejavnostjo?
Začelo se je leta 1974, ko sem v roke dobil knjižico dr. Rada Smerduja o zdravilnih rastlinah, ki me je dobesedno potegnila vase. Ko sem se poročil, sem izkušnje prinesel tudi v svojo družino in z ženo Ivico sva se dobrih 20 let ljubiteljsko ukvarjala z zelišči. Leta 1994 se je naša družina preselila na Kalobje, 1995 se je rodila Jasna. Žena je ostala doma in razmišljala, kaj bi lahko delala doma, kako bi to znanje zelišč unovčila? Ko sem z majhno Jasno hodil po Celjski tržnici, sem
slišal, ko je nekdo branjevko vprašal, ali prodaja zelišča. Ko sem prišel domov, sem ženi predlagal, da dopoldan pobirava zelišča in jih čez vikend prodajava. Žena se je takoj strinjala, v nekaj minutah sva imela izdelano strategijo, ki je v 30 letih dela z zelišči nisva zamenjala. Zgolj nadgradila in dodelala sva jo.
Verjetno so se produkti nadgrajevali, spremenili, ampak kateri je prvi, ki ste ga imeli?
Najprej sva zelišča nabirala po travnikih. To ni trajalo dolgo, največ dve sezoni, nakar sva prišla na idejo, da bi midva zelišča pridelovala. Imela sva kos opuščenega vinograda in porodila se je ideja, da posadiva žajbelj. Iz žalskega inštituta so po ogledu vinograda potrdili, da so pogoji primerni in leta 1998 smo posadili 2500 sadik žajblja. V Žalec smo nato poklicali strokovnjaka, da oceni, če je žajbelj že primeren za obiranje. Vzel je vzorec in nam po tednu dni sporočil, da je bilo z
vzorcem nekaj narobe. Čez tri dni je spet prišel in še enkrat vzel vzorec. Vprašal sem ga, če je kaj narobe, in strokovnjak je rekel, da ne more verjeti, da na Kalobju raste tako dober žajbelj. Potem se je začelo podrobnejše spoznavanje še z drugimi zelišči. Prestala naša zemlja ni bila primerna za pridelavo vseh teh zelišč, zato smo začeli iskati zemljo, ki bi jo vzeli v najem. Dobili smo jo v Šentrupertu, v Jakobu, potem še v Dobju.
Zakaj ste izbrali ravno žajbelj?
Pravzaprav ne vem zakaj, žajbelj mi je enostavno prvi prišel na pamet kot edina rastlina, ki bi lahko tukaj uspevala in tako sem poskusil z njo.
Kateri so vaši najbolj prepoznavni produkti?
Že od začetka sva vedela z Ivico, da nikoli ne bova imela velike proizvodnje. Ker velik v Sloveniji nihče ne more biti. Lani smo bili na ekološki kmetiji v Italiji, ki ima 1500 hektarjev zemlje. Dejstvo je, da veliki ne bomo, če pa hočemo biti zanimivi za trg, moramo biti drugačni. Sreča je bila, da sva imela dovolj predvsem terapevtskega znanja. Odločila sva se za terapevtsko predelavo zelišč, torej za butično pridelavo zelišč.
Najbolj prodajana zelišča so razne mešanice, ki so iz ajde in artičok, pa mešanica Dobro jutro.
Vedno sva z ženo delala tisto, kar sva najbolje znala. Pomembno je, da poznaš vsebino in potem to zagotovo privede do dobrega produkta.
Kako vas kontaktirajo stranke?
Ljudje z resnimi težavami nas največkrat pokličejo. Najdejo nas lahko tudi na različnih sejmih. A vremenske razmere imajo danes zelo velik vpliv na pridelavo, zato smo vse manj prisotni na sejmih in prireditvah, redno smo prodajali samo v Celju in Mariboru. Potem pa je prišla korona in nismo bili nikjer. Jasna je zato začela s spletno prodajo. Zakaj nismo v trgovinah? Ker če damo mi v trgovino nek izdelek in se ta trgovec ne zaveda pomena tega izdelka, se nihče ne bo odločil kupiti izdelka,
kajti naši čaji so na trgu dražji od drugih ponudnikov.
Kaj boste še izboljšali? Kaj bo vaš naslednji korak?
Čas veliko spremeni - npr. včasih smo imeli zeliščni vrt, kjer smo ponudili ogled 150-ih različnih rastlin, zdaj tega nimamo več. Kmetijo sem predal hčerki Jasni, jaz sem postal le tisti, ki obdeluje zelišča (smeh). Po smrti žene je postalo marsikaj drugače in z Jasno se trudiva, da bi zelišča naredila dostopna tudi mlajšim generacijam. Problem pri mladih je, da si za zdravljenje ne vzamejo dovolj časa in bi iščejo enostavnejše poti zdravljenja. Po izkušnjah vidim, da je učinek
zelišč učinkovit, a potrebno se je zavedati, da se vsega ne da rešiti z zelišči. Jasna že razmišljala tudi o izdelavi kapsul in prehranskih dopolnil.
Imate kakšen dnevni ritual?
Vsak dan se začne s čajem (smeh).
Sta si kdaj želela sodelovati z lokalnimi in drugimi ponudniki?
Ker sva zaenkrat samo dva, gre bolj počasi. Je pa moja velika želja, da bi lahko čaj ponudila v glinenih posodicah. Rada delava stvari, ki jih še ni na trgu.
Zdaj poskušava s pakiranjem čaja v filter vrečke, a imava seveda začetniške težave.
Ste vključeni v kakšna združenja?
Vedeti moramo, da smo na zeliščarskem področju pionirji že od leta 1995. Takrat sem koga še vprašal za nasvet, zdaj sprašujejo nas. Želel sem povezati pridelovalce zelišč po Slovenji. Bil sem pobudnik za ustanovitev komisije za zelišča pri KGZS in sem jo tri mandate vodil. Z ženo sva ustanovila društvo Arnika, ki združuje pridelovalce in predelovalce zdravilnih zelišč v Sloveniji. Njegov predsednik sem bil 23 let.
Ali se je pripetila kakšna dobra zgodba oziroma ali dobite povratne informacije od svojih kupcev?
Cenimo povratne informacije naših strank. Enkrat je prišla do mene ženska, zelo mrkega obraza in ko sem jo vprašal, kako ji lahko pomagam, je rekla, da njej nihče ne more več pomagati. Zdravniki so ji povedali, da ji nobena zdravila ne bodo več pomagala. Rekel sem ji, da naj poskusi z zelišči, ker nima ničesar za izgubit. Čez nekaj let, nama je z ženo povedala, da sva midva kriva, da je še živa in zdrava. Takšne zgodbe se te potem res dotaknejo.
Zeliščno kmetijo Kalan lahko spremljate na spletni strani, Facebok, Instagram
Milana in Jasno Kalan je v objektiv ujel Matic Javornik.
-------------------------
Intervju je nastal znotraj študijskega krožka Dediščina kulturnih poti ob finančni podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
