Povezujemo vas s šentjurskimi ponudniki in njihovimi zgodbami.
Izdelki Marije Gračnar nastajajo v obnovljeni domačiji z več kot dvesto let starim mlinom na vodni pogon v idiličnem naselju Osredek, ki se nahaja le nekaj kilometrov stran od Šentjurja pri Celju. Trenutno največ svojega časa posveča keramiki, oblikovanju gline. Tako je nastal lončarski Atelje Mlin Umetnin, kot sad velike ljubezni do keramičarskih izdelkov in starodavne obrti. Ročno izdeluje tudi panjske končnice, slika na platno in vžiga besedila in risbe na les.
Kdo vam je delal vse simpatične napise na objektih?
Ena umetnica. (Smeh). Jaz.
Marija, kako se počutite tukaj, kjer živite?
Pravljično. Kot v počitniški hiši. Morda sem se celo malce razvadila, ker je moj dom daleč stran od prve hiše. Sem pa še vedno relativno blizu civilizacije.
Leta 1903 so moji sorodniki kupili ta mlin, po občutku pa je mlin star okoli 250 let. Mlinarska domačija je znana daleč naokoli kot Jančičev mlin. Mlini so skoraj magični. S svojo arhitekturo in številčnostjo so bili dolgo časa posebnost našega območja. Ropotanje mlinskih koles in šumenje vode je pravljica. Verjamem, da je še večje zanimanje za keramiko, ker jo ustvarjam v takšnem okolju, v pristni naravi in v starinskem slogu, ker tu se ljudje, ki še tako hitijo, ustavijo.
To kar počnem, je narejeno z ljubeznijo. In trudim se, da vedno pričaram domačnost z detajli. Enim se morda zdi kičasto, jaz pa mislim, da je lepo in hkrati funkcionalno.
Verjamem, da je pomembno, da si doma dobro uredimo prostor, da se počutimo kot na večnem dopustu.
Marija, nam predstavite svoje delo?
Veselje do kreativnosti, slikanja in ljudske umetnosti so me pripeljali do tega, kar počnem. Po osemnajstih letih, ko sem prevzela domačijo, sva jo s partnerjem Emilom začela obnavljati. Začutila sem, da želim močno zgodbo mlinarstva mojih staršev in dedka peljati naprej in vanjo vključiti še umetnost. Objekti tukaj se spogledujejo s preteklostjo in sedanjostjo.
Nad hlevom sem si uredila delovno okolje, tam imam svoj atelje, kjer nastajajo umetniški izdelki. Največ ustvarjam izdelke iz keramike, rišem in slikam na les, slikam panje in se ukvarjam s pirografijo, vžiganjem besedil in risb na les.
Ime Atelje Mlin umetnin sta si izmislila sin in hči, povsem spontano. Ogromno mi je pomagal partner Emil, uredil je delavnico, naredil je peči in vretena. Veliko mi pomeni, da imam pri vsem tudi podporo svoje družine.
Od kod črpate inspiracijo za svoje kreativno delo?
Iz vseh prijaznih ljudi, ki jih srečujem. Navdušujeta me tudi narava in prostor, kjer živim. Tu je raj. Včasih mi je pri iskanju inspiracije v pomoč tudi naš muc.
Se je vaše delo skozi čas spreminjalo?
Že od malega vem, da nosim kreativnost v sebi. Rada sem risala z ogljem po stenah hiše. V osnovni šoli sem prejela dve nagradi. Nekoč sem poslušala Alenko Pintarič, ki je rekla, da si je poslikala celo stanovanje. In sem si rekla, da to bi pa lahko tudi jaz in sem si poiskala mentorja. Pri celjskemu akademskemu slikarju Milanu Todiću sem se izobraževala dve leti. Veliko znanja sem pridobila pri njem in sem se lahko samozavestno podala na samostojno pot tovrstnega ustvarjanja. Pri lončarjenju sem prav tako imela več čudovitih mentorjev. Največ znanja mi je dala Suzana Rajh iz Lončarskega centra Maribor. Zdaj ko gledam nazaj, se zavedam, kako velik pomen ima mentor.
Ali ste del kakšnega združenja? Sodelujete z lokalnimi ustvarjalci in ponudniki?
Obstajajo društva z mojega ustvarjalnega področja, a se še ne povezujem. Članstvo je seveda povezano tudi z razstavami, priprave nanje pa terjajo precej časa.
Z lokalci pa sodelujem predvsem pri kulinariki. Sodelujem s Kmetijo Sirarstvo Videc, chefom Borutom Jovanom, Kmetijo Ploštajner - Rosandine dobrote, Kmetijo Jezovšek, gostilno Erjavec ... Sodelujemo tudi z Liubo Heinrich - Ginko studio.
Na kak način se vam zdi, da vaše podjetje živi z naravo?
Glina je povsem naravni material in ustvarjanje z njo me pomirja, sprošča, je neke vrste meditacija. Stik z glino povezuje prvinskost in ustvarjalnost. Izdelki so prijazni okolju in varni za zdravje.
Lahko delite z nami kakšne zanimivosti iz življenja mlinarjev?
Mlinarstvo je bila zelo pomembna obrt, mlinarji so bili spoštovani, saj je bil kruh izjemno pomemben v vsaki hiši. Franc Jožef je uvedel, da so morali vsi mlinarji voditi dobro evidenco, kdo, kaj in koliko je prinesel v mlin. Tako, da obstajajo zapiski. Sem so nosili v vrečah iz bližnje in daljne okolice, delalo se je noč in dan. Plačilo za mletje včasih ni bilo v denarju, mlinar si je za svoje delo vzel določeno količino moke.
Mlini so bili pomembno shajališče ljudi in tu so iz daljnih krajev tudi počakali in se poveselili. Lepa navada mlinarjev je bila, da so goste pogostili s kosom kruha. Včasih ni bilo pri vseh hišah belega kruha. Bel kruh je nekoč predstavljal pravo veselje.
Mlin je obnovljen do te mere, da je še vedno delujoč in še vedno vsaj enkrat letno zmeljemo žito, da v mlinu zadiši po moki.
Pri vas imate tudi pravcato muzejsko zbirko, kaj vse lahko vidimo v njej?
V zbirki je mogoče videti staro že pozabljeno orodje, opremo in pripomočke, ki so jih uporabljali stari in prastari starši. Nekaj sem jih še dokupila, ker sem vedela, da so enkrat bili pri hiši. Ogromno je tudi harmonik, ker smo veliki ljubitelji. Gre za majhno hišno zbirko, ki razkriva pozabljeno preprosto življenje na podeželju.
Ustvarili ste si izjemen atelje. Ali ste si kdaj predstavljali, da boste imeli takšen prostor za ustvarjanje?
Sanjala sem o tem in sanje se mi uresničujejo. Prav tako vem, da je to kar delam, dobro in vedno sem imela voljo do ustvarjanja in izobraževanja. Pri keramiki je potrebno veliko znanja, a je tudi vedno polna presenečenj. Enkrat se mi je zgodilo, da sem vse skurila. Nizkotemperaturno glino sem dala na visokotemperaturno žganje. In ko sem odprla peč, ni bilo v njen ničesar več. Vse je steklo, tako da pri keramiki se ne sme hiteti, ni bližnjic.
Kje vse lahko kupimo vaše izdelke?
V bistvu so moji izdelki po celi Sloveniji, pa tudi po Hrvaški, za kar skrbijo komercialisti podjetja, s katerim tesno sodelujem že vrsto let. Moje izdelke lahko kupite preko spleta ali pa se seveda oglasite kar v ateljeju. To mi je najbolj všeč, ker izdelek je potrebno otipat, ga začutiti. Prav tako menim, da je konkurenca dobra in hkrati verjamem, da je na trgu dovolj prostora za vse, ki ustvarjamo.
Koliko časa vnaprej je potrebno oddati naročilo?
Nekje 10 do 14 dni. Če je slabo vreme in je vlaga v zraku, se izdelki zelo počasi sušijo. Poleti pa se seveda hitreje. Izdelki morajo dvakrat v peč. Delam tudi zelo personalizirane izdelke. Včasih se mi zgodi, da mi kakšna barva ni všeč in me kupci presenetijo, ker prav tiste stvari pokupijo. Tako da prav vsaka skodelica ima svojega kupca.
Kaj si želite v prihodnje?
Veliko je spodbud in idej, ki prihajajo tudi od obiskovalcev. Zelo smo zasedeni z ogledi in z delavnicami. Ker pa prostor omogoča raznolike dejavnosti, imamo tukaj tudi jogo, pa shiatsu terapije.
----------------------------
Spremljajte Atelje Mlin umetnin na spletni strani: https://www.mlinumetnin.com/
Facebooku: https://www.facebook.com/mlinumetnin
Instagramu: https://www.instagram.com/mlinumetnin/
Marijo Gračnar je v objektiv ujel Matic Javornik.
