Povezujemo vas s šentjurskimi ponudniki in njihovimi zgodbami.
Družinski nasad orehov Aužner v Svetelki pri Dramljah leži na prisojni legi drameljskih gričev na obrobju celjske kotline.
Ljubezen do domačije in prednikov je lastnike spodbudila, da so standardno kmetijo preuredili v nasad orehovih dreves.
V nasadu raste 160 dreves, ki so mešanica francoskih in slovenskih sadik.
Kaj vas je spodbudilo k tej dejavnosti?
Na tej kmetiji so živeli moji stari starši in kmetijo smo podedovali. Želeli smo posaditi nekaj koristnega in s čimer ne bi imeli preveliko dela. Pozneje smo ugotovili, da temu ne bo tako, saj delo z orehi zahteva precej časa. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja orehov še ni bilo veliko na tržišču, bilo nas je le nekaj pridelovalcev lupinastega sadja, zdaj pa je te ponudbe precej več. Vedeli smo, da moramo imeti nekaj, kar bomo lahko delali ob redni službi.
Delo v nasadu je podobno kot delo v vinogradu, ves čas mora biti nekdo prisoten, da opazuje drevesa in redno skrbi za njihovo rast. Tu sta nam v veliko pomoč starša, ki ju delo v nasadu sprošča. Poleg tega je nujno potrebna skrb za kupce, da dobijo orehe prave kakovosti in pravočasno. Nasad smo že pri zasaditvi leta 1999 zasnovali kot ekološki in ga vseskozi obdelujemo po ekoloških načelih, za kar imamo tudi certifikat.
Kako ste pridobili kupce?
Šel sem po trgovinah z zdravo hrano in ponudil naše izdelke. Dober glas se je širil in zdaj zdaj smo ustvarili pravo skupnost naših uporabnikov. Smo člani Slovenskega strokovnega društva lupinarjev (SSDL) in upravičeni do uporabe blagovne znamke Slovenski oreh, katere lastnik je društvo.
Kje lahko najdemo vaše izdelke?
Predvsem smo aktivni na spletu, lahko pa nas najdete tudi v trgovinah z zdravo hrano. Orehi so pakirani v celofanasti embalaži, ker le tako ostanejo sveži. Pomembno je tudi, da kupci vidijo, kaj kupijo.
Kateri je najpomembnejši korak pri procesu dela?
Doslednost. Doslednost pri vsakem opravilu, ničesar ne smemo izpustiti. Če nečesa ne naredimo pravočasno, to vpliva na vse nadaljnje postopke.
Kakšen je torej postopek dela?
Konec avgusta, v začetku jeseni orehe poberemo in jih operemo. Nato jih v sušilnici posušimo. Suhi orehi gredo skozi strojni luščilec orehov. Strti orehi padejo v prostor nižje, kjer ventilatorji odpihnejo luščine, nato drugi stroj orehe izlušči, jedrca padejo na tekoči trak. Temu sledi ročno delo prebiranja in pakiranja.
Kako si predstavljate vaše delovanje v prihodnosti?
Dobro bi bilo narediti večjo zgodbo, a zaenkrat sem še močno vpet v svojo osnovno službo in so orehi bolj kot ne hobi, ki prinaša tudi nekaj prihodka. Lahko bi naredili še marsikaj, mogoče kakšno turistično kmetijo. Mimo nas pelje znana kolesarska pot, kot tudi dokaj prometna cesta, zato ne dvomim, da bi imeli obisk. A če bi se želeli s tem ukvarjati, potem bi morali zaposliti eno osebo. Zaenkrat nam dobro gre tako, kot je, to počnemo radi in še nimamo strateških načrtov za naprej.
Kakšen je vaš nasvet za pravilno skladiščenje orehov?
Na odprtem jih lahko hranite teden dni, veliko dlje časa ohranijo svežino v hladilniku, še več pa v zamrzovalniku.
Kam svoje kupce napotite, ko si želijo še kaj pogledati v Šentjurju?
Najpogosteje jih usmerim v Zgornji trg v vašo info točko, na Rifnik ali Resevno, h kakšnemu dobremu vinarju, pridelovalcu sira, ...
Bi nam zaupali kakšen recept, kjer “glavno vlogo igrajo” orehi?
Recept za orehovo pito najdete na naši spletni strani.
Spletna stran: orehi-auzner.si
------------------------
Intervju je nastal znotraj študijskega krožka Dediščina kulturnih poti ob finančni podpori Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
