Bil je torek, 8. februarja 1921, ko so na nekem seniku v okolici Šentjurja našli dr. Josipa Ipavca mrtvega. Zmrznil je. Tragičen konec, posledica dolgoletne bolezni, zadnjega predstavnika rodbine Ipavcev, ki je bil hkrati zdravnik in skladatelj.
Josip, Jožef Karel, Ipavec – slovenski Mozart
Josip Ipavec se je rodil 21. decembra 1873 v današnjem Zgornjem trgu v Šentjurju. Krstili so ga Jožef Karel, domači pa so ga ljubkovalno klicali Pepi. Sedmi otrok Gustava in Karoline Ipavec je že v otroštvu pokazal zanimanje in talent za glasbo. Pri štirih je že igral klavir, kasneje se je naučil še igrati violino. V skladanju se je začel preizkušati že v nižji gimnaziji. Eno njegovih najstarejših ohranjenih skladb je napisal pri 14 letih. Tudi Josip je sledil družinski tradiciji in postal zdravnik. Skladal je pretežno samospeve in zborovske skladbe, sprva na slovenska, kasneje pa na nemška besedila.
Če so bila dela strica Benjamina in očeta Gustava posvečena slovenstvu in so pomembno krepila narodno zavest naših prednikov, je Josip dajal prednost brezmejni umetnosti. Svoja dela je želel približati čim širšemu občinstvu, zato je večinoma skladal na nemška besedila. Največji uspeh je doživel z Možičkom, ki so ga prvič uprizorili pred 125 leti in velja za prvi slovenski balet ter hkrati za največkrat uprizorjeno odrsko delo slovenskega skladatelja. Zadnja leta svojega življenja si je prizadeval doseči uprizoritev operete Princesa Vrtoglavka. Prvo izvedbo "zaklete" operete so izvedli šele 76 let po skladateljevi smrti. Josipovo glasbeno ustvarjanje so cenili tudi Nemci, pravzaprav so mu graški Nemci dali vzdevek slovenski Mozart.
Kmalu po poroki (1907) je zbolel za sifilisom. Bolezen je Josipa ovirala pri opravljanju zdravniške prakse in glasbenem ustvarjanju. Dve leti pred smrtjo so mu odvzeli opravilno sposobnost. Zapustiti je moral družino, zanj je skrbela njegova sestra. Uredili so mu sobico v gospodarskem poslopju. Bolezen je vplivala na njegov razum, pogosto je uhajal in taval po okolici Šentjurja. Na enem od teh pobegov je tragično umrl – zmrznil je na nekem seniku.
Ipavci v Šentjurju
Muzej Ipavčeva hiša
Znamenito družino skladateljev in zdravnikov lahko pobliže spoznamo v muzeju Ipavčeva hiša. V tej hiši so se rodili skladatelji Alojz, Benjamin in Gustav Ipavec. Priporočamo vodeno doživetje Ipavčeva hiša – V objemu glasbe in trške tradicije, ki poleg ogleda muzeja združuje še lokalno kulinariko.
Ipavčeva lipa in jablana bogatinka
Na vrtu raste znamenita Ipavčeva lipa, jablana bogatinka – sorto je s križanjem ustvaril dr. Gustav Ipavec. Malo nižje so zapisane še njegove znamenite besede, ki jih je kot župan trške občine izrekel ob sprejemu cesarja Franca Jožefa v Šentjurju.
Spomenik skladateljev Ipavcev in rojstna hiša Josipa Ipavca
Čez cesto stoji Gustavova hiša, druga Ipavčeva hiša, v njej se je rodil skladatelj Josip Ipavec. Ob obzidju cerkve sv. Jurija so postavljeni doprsni kipi treh skladateljev Ipavcev. Gre za delo priznanega akademskega kiparja
Lojzeta Dolinarja.
Biografija, notno gradivo in zgoščenke z deli Josipa Ipavca
TIC Šentjur ponuja bogato gradivo, ki nam približa življenje in delo Josipa Ipavca. Največje bogastvo so zbrani notni zapisi Imel sem ljubi dve, zbrani zbori, s priredbami in obdelavami Josipovih skladb. Zbirka skladb Izbrane pesmi se opira na izvirnike in ohranjene kopije skladateljevih rokopisov.
Glasbeno doživetje nudi zgoščenka s 27 Josipovimi samospevi v izvedbi Bernarde Fink, Marcosa Finka in Anthonyja Spire ali zgoščenka Zbrani samospevi Josipa Ipavca za ženski in moški glas. Med vsemi pa izstopa zgoščenka Naši Ipavci, ki je nastala s sodelovanjem moških pevskih zborov iz območja občine Šentjur.
Slovenski Mozart je poglobljeno delo ddr. Igorja Grdine, zanimivo je knjižno delo Josip Ipavec in njegov svet, monografija "To je krasna obitelj ti Ipavci!" pa nam skozi arhivsko gradivo približa vse štiri skladatelje in zdravnike rodbine Ipavec.
Posebno doživetje je pitje Josipovega čaja, ki je nastal v sodelovanju z Zeliščno kmetijo Kalan.
