Iz Celja, knežjega mesta, v Šentjur, ki velja za zibelko slovenske glasbe, se lahko od jeseni 2024 varno odpravimo s kolesom. Šentjur je izjemno izhodišče za kolesarske izlete, saj lahko s potjo nadaljujemo na Kozjansko ali pa na Ponikvo in Dramlje. Na pot se lahko odpravimo tudi z izposojenim kolesom sistema KolesCE, ta ima svoje postaje v Celju in Šentjurju.
Opis kolesarske povezave Celje–Štore–Šentjur
11,6 km dolga povezava nas skoraj celotni del poti pelje ob reki Voglajni, deloma ob železnici in deloma ob cesti Celje–Šentjur. Začetek kolesarske povezave je na cesti pri Zgodovinskem arhivu Celje, Teharska cesta 1 v Celju, v neposredni bližini železniške postaje Celje in glavne pošte. Steza vodi med stavbo in parkiriščem, na koncu parkirišča se držimo desno in zapeljemo ob gozdičku. Kmalu bomo na desni uzrli reko Voglajno in čez približno 500 metrov prečkamo reko Hudinjo, ki se nekaj metrov nižje izliva v Voglajno. Naslednji 1,5 km bomo kolesarili ob znameniti južni železnici. Ko prispemo do ceste, zavijemo desno in prečkamo reko Voglajno in v križišču takoj za mostom zavijemo levo na lokalno cesto. Spet bomo kolesarili ob Voglajni in to skoraj celotno pot do Šentjurja. Na drugi strani reke lahko opazujemo industrijske objekte, ki nadaljujejo s tradicijo železarstva in jeklarstva v Štorah. V ovinku, takoj za manjšim industrijskim objektom zavijemo levo in se vrnemo ob strugo reke Voglajne, ki jo nato prečkamo in takoj za mostom zavijemo desno. Steza nas bo vodila mimo ograjenega zbirališča starega železa. Kmalu se zapeljemo mimo železniške postaje Štore in čez približno 200 metrov že tretjič prečkamo Voglajno. Čez približno 600 metrov se priključimo na lokalno cesto in čez 300 metrov spet na kolesarsko stezo. Pot nas pelje ob počasnem toku Voglajne dokler se steza ne konča in zavijemo levo na lokalno cesto in v Prožinski vasi še zadnjič prečkamo reko Voglajno. Takoj za prehodom čez železniško progo zavijemo desno na kolesarsko povezavo, ki nas bo skoraj 2 km peljala med polji in travniki na levi in železnico na desni strani. V kraju Vrbno nas bo kolesarska steza zapeljala do glavne ceste Celje–Šentjur. Ob tej cesti bomo prispeli do železniške postaje v Šentjurju. Približno 400 metrov pred ciljem, pred lesenim mostičkom, lahko zavijemo levo in se po kolesarski stezi zapeljemo v Šentjur.
Kam s kolesom v Šentjurju?
Šentjur
Lahko se zapeljemo v Zgornji trg, kjer v muzeju Ipavčeva hiša izvemo več o zgodovini kraja in spoznamo znamenite skladatelje in zdravnike Ipavce. V muzejski zbirki Rifnik in njegovi zakladi se vrnemo
tisočletja nazaj v preteklost - vse do prazgodovine. Ljubitelje vokalne glasbe bo navdušila spominska soba New Swing Quarteta, ki je svojo ustvarjalno pot začela prav v Šentjurju. Na Mestnem trgu pa lahko izvemo več o burnem dogajanju ob koncu tisočletnega avstrijskega cesarstva in junakih, kot je bil Franjo Malgaj, ki se je v zgodovinsko prelomnem času odločil braniti Koroško. Muzej južne železnice pa nam predstavi zgodovino in delovanje železnice na slovenskem. Šentjurju se lahko tudi do sitega najemo ali
posladkamo.
Slivniško jezero
Kozjansko morje, kot ljubkovalno pravimo Slivniškemu jezeru, edinemu jezeru na Kozjanskem, je iz Šentjurja oddaljeno dobrih 5 km. Jezero je pribljubljena izletniška točka, kavarna Ramna Slivniško jezero vabi s torticami, sladoledom, toplimi in hladnimi napitki. Zelo priljubljeno je
med ribiči, ki lovijo ob razgibani obali. Do jezera lahko pridemo iz Šentjurja, za ljubitelje vzponov pa priporočamo pot iz Grobelnega čez Tratno na Grobelnem.
Resevna
Hrib Resevna (682 m) je priljubljen med pohodniki in kolesarji. Skoraj do vrha vodi asfaltirana cesta iz Šentjurja, zapeljemo se proti Hruševcu in čez Kranjčico na Resevno. Na Resevni deluje planinski dom s ponudbo jedi in pijače, za razgled se moramo povzpeti na 20 metrov visok razgledni stolp, lahko pa se v gozdu pri planinskem domu zagugamo na gugalnici.
Ponikva
Ponikva je izjemen kraj, kjer so se rodili izjemni Slovenci: Anton Martin Slomšek, Blaž Kocen, Mihael Zagajšek. Iz Šentjurja se lahko do Ponikve zapeljemo skozi Zgornji trg in Kameno do Hotunj (dolžina: 7 km) ali pa se zapeljemo po kolesarski stezi do Grobelnega in od tam čez Završe pri Grobelnem na Ponikvo. Slomškova rojstna hiša, Kocenova spominska soba vabita k obisku in ogledu razstav. Cerkev sv. Martina velja za eno najlepših slovenještajerskih
baročnih cerkva, v njeni notranjosti pa lahko občudujemo eno najlepših kiparsko–rezbarskih baročnih mojstrovin - prižnico, ki so jo izdelali v delavnici mojstrov Mersi iz Rogatca. Še bolje lahko Ponikvo doživimo na pohodniški poti Pot treh znamenitih ponkovških mož, ki jo lahko v celoti tudi prekolesarimo ali pa se iz Ponikve odpravimo na krožno kolesarsko turo Šentjur Tour, ki nas zapelje še do Žičke kartuzije. Dobro izhodiščno mesto za kolesarski izlet je železniška postaja Ponikva, kamor se lahko s svojim kolesom pripeljemo z vlakom.
Krožne kolesarske ture
Izbiraš lahko med štirimi krožnimi kolesarskimi turami, ki ti lahko ponudijo celodnevno doživetje ali pa 4–5 urno intenzivno kolesarjenje:
- Pot dobrih energij te zapelje na vrh hriba Resevna, v dolino potoka Kozarica in nato še v dolino reke Voglajne, okoli Slivniškega jezera do Grobelnega in nazaj v Šentjur (dolžina poti: 32 km, skupni vzpon: 816 m).
- Pesem južne železnice te iz Šentjurja čez Blagovno zapelje v Dramlje in nato do vznožja Ponikve nazaj v Šentjur (dolžina poti: 34 km, skupni vzpon 1002 m).
-
Po sončnih kozjanskih gričih nas pelje mimo Slivniškega jezera na Žusem (669 m), čez valovito Prevorje na rajsko Planino pri Sevnici in nato mimo Dobja pri Planini nazaj na izhodišče (dolžina poti: 38 km, 48 km iz Šentjurja, skupni vzpon: 1073 m).
Več informacij:
TIC Šentjur
03 749 25 23, 041 660 091 ali tic@turizem-sentjur.com
