Časopis Šentjurčan in Ljudska univerza Šentjur sta minulo soboto na Mestnem trgu v Šentjurju pripravila 5. tradicionalno mednarodno turistično prireditev Bučn'ce. Na prireditvi so podelili tudi nagrade za sodelovanje v akciji Najlepše rože, ki jo časopis Šentjurčan vsako leto organizira v sodelovanju z Vrtnarstvom Valner iz Vodruža. Zbrane je nagovoril župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci, delegacijo iz Kikinde pa je dan prej v Ipavčevi hiši sprejel podžupan Robert Polnar.
Mestni trg je minulo soboto zaživel ob bučah, bučn'cah in številnih kulinaričnih dobrotah ter izdelkih domače obrti, ki jih je predstavilo več kot 35 razstavljavcev iz Slovenije, pa tudi iz Hrvaške in Srbije. Med njimi so se predstavili Šolski center Šentjur, Turistično informacijski center Šentjur, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, čebelarska in gobarska društva ter društvo kmetic. S predstavitvijo izdelkov in krožkov so se predstavili učenci osnovnih šol iz Dobja, Planine pri Sevnici in Slivnice pri Celju, ki pa so se na prizorišču izkazali tudi z zanimivim kulturnim programom. V prelepih jesenskih kostumih so nastopili mladi iz Društva prijateljev mladine Šentjur, z ljudsko pesmijo pa so sončno dopoldne polepšali še člani Kulturnega društva Dobrina in Fantje izpod Žusma. Vsi skupaj so s svojim delčkom prispevali k obujanju časov, ko je bilo luščenje bučn'c sestavni del vožnje z vlakom, trgatve, ličkanja in drugega dogajanja.
Še prav posebej so vse udeležence pozdravili goste iz srbske Kikinde - direktorico Gimnazije Dušan Vasiljev Jasna Tomašev, direktorico Turistične organizacije občine Kikinda Marijana Ilićin in direktorja Informativnega centra Kikinda Dragana Vlajnića. V Kikindi namreč že 26 leto zapored organizirajo Dneve buč, ki so skozi leta prerasli v štiri dnevni mednarodni festival. Od samega začetka pa Kikindčani kot zgled dobre prakse sodelujejo z organizatorji šentjurskih Bučn'c.
Kljub suši, se je najtežja buča odebelila na 36 kilogramov
Vrhunec prireditve je bil namenjen oranžno-rumenim lepoticam – bučam. Letos so se za naziv velikanke potegovale le tri večje buče. Kot so povedali kmetje, vroče poletje s sušo bučam letos ni bilo preveč naklonjeno, saj so mnoge buče zgnile prej kot druga leta. Kljub temu pa ni bilo tehtanje teh jesenskih plodov nič manj zanimivo. Bučo težko 36 kilogramov je pridelala Marta Tovornik iz Večjega Brda v občini Dobje, z bučo težko 24 kilogramov pa se lahko pohvali njen vnuk Aljaž Volasko. Na
tretje mesto se je uvrstila 17-kilogramska buča Rudija Doberška iz Vrbnega v občini Šentjur. Najdaljša buča, dolga 1,09 metra, je letos zrasla na vrtu Romana Pušnika s Planine pri Sevnici. Naziv za najlepšo stojnico po izboru komisije pa je prejelo Gobarsko društvo Jurček iz Planine pri Sevnici.
Vse od začetka avgusta do začetka oktobra je časopis Šentjurčan v sodelovanju z Vrtnarstvom Valner v rubriki Najlepše rože objavljal barvite cvetoče simfonije – nasade balkonskega cvetja, gredice, in zelenice. Urejena podoba domov, objektov in institucij je namreč pomembna za promocijo občine Šentjur. Letos je strokovna komisija ocenila urejenost 21 stanovanjskih objektov, enega gostinskega lokala in dveh domov starejših. Prizadevnost posameznikov in podjetnikov tako niso občudovali le domači
in sosedje, temveč vsi bralci Šentjurčana, najboljšim pa so tudi letos podelili priznanja in nagrade. 1. mesto je osvojila družina Janežič Sodin iz Stranic, 2. mesto Helena Gajšek iz Šentjurja, 3. mesto Lojzka Zajšek iz Vodruža, 4. mesto Helena Volasko iz Večjega Brda, 5. mesto pa Helena Rataj iz Šentjurja.
Posebno priznanje so si letos prislužili stanovalci in zaposleni v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah in Domu starejših Šentjur, ki pridno skrbijo, da je tudi starost obdana s cvetjem. Posebno priznanje pa je prejelo še Gostišče Miran, ki v akciji Najlepše rože sodeluje že vseh pet let in se vsako leto nadvse potrudi za urejenost gostinskega objekta. Svojo besedo pa so tudi letos imeli bralci Šentjurčana. Na uredništvo so poslali več kot 150 glasovnic, največ pa jih je glasovalo za Darinko
Gajšek iz Večjega Brda, ki je prejela priznanje po izboru bralcev.
