Medvedove metamorfoze v Galeriji Zgornji trg

 

V Galeriji Zgornji trg je na ogled razstava Archeo Metamorfoze novinarja, publicista in slikarja Draga Medveda, ki je bil rojen pred 65 leti na Ponikvi. 

 

V Galeriji Zgornji trg je na ogled razstava Archeo Metamorfoze novinarja, publicista in slikarja Draga Medveda, ki je bil rojen pred 65 leti na Ponikvi. 

Likovni kritik Mario Berdič je v katalog, ki spremlja razstavo, zapisal: "Najnovejši slikarski ciklus Draga Medveda, ki ga prvič predstavlja v Šentjurju, lahko sicer smatramo za nadaljevanje obsežne faze Archeo mystica, kot likovni hommage arheologiji in zgodovinopisju v obliki simbolno interpretiranih arheoloških najdišč, s poudarkom na grobiščih, ki so jih že od nekdaj častili kot sakralna mesta prehoda iz tostranstva v onostranstvo, vendar pa je tokrat umetnik v dokajšnji meri spremenil ne le tematiko, marveč deloma tudi likovni izraz. 


Tematski poudarek namreč ni več na grobiščih in iskanju sledov izginulih civilizacij pod zemljo, marveč se odpira predvsem življenju na površju, izvirajočem iz zemlje (terra) oziroma prsti (humus), hkrati pa avtor stopnjuje ploskovitost izraza, pri čemer asketsko reducira število likovnih objektov, skorajda brez detajlov, ter kolorit. Svoje nekdanje simbole je praktično v celoti nadomestil z napisi v skrivnostni pisavi, torej s kriptografskimi letrizmi, katerih pomen je razumljiv le njemu. S pastozno maso zasnuje osnovne reliefne oblike htonično razbrazdanih ploskev, ki jih nato poslika v prevladujočih, modulacijsko kontrastno učinkujočih modrih in rdečih odtenkih ter jih dopolnjuje z nanosi zlate barve, neredko celo z zlatimi lističi, kot bi šlo za pozlato ikon. Sakralna simbolika zlata ponovno aludira na duhovno, božansko dimenzijo življenja, nadomeščajoč podoben transcendenten, večdimenzionalen pomen nekdanje bolj ali manj izrazite prostorske ukrivljenosti (dinamični loki), saj je umetnik dogajanje najnovejše faze arheološkega cikla umestil v popolnoma raven evklidski prostor z razsrediščeno adicijsko, mestoma mrežasto kompozicijo. Tukaj je še zmeraj prisotna simbolika štirih elementov v povezavi s pitagorejsko simboliko univerzalnega znanja v smislu aritmetične vsote prvih štirih števil, katerih vsota je dekada, simbol popolnosti in božanskosti. Prevladujoči likovni objekti so torej pravokotniki, vsebujoč proporce zlatega reza, saj gre dejansko za podaljšane kvadrate v smislu starodavnih magičnih simbolov, ki med drugim lahko predstavljajo zemljo in tostranskost, za razliko od kroga, simbola neba in neskončnosti, podobno kot spirale ali vibe, nekoč vseprisotne na slikovnih površinah Draga Medveda, že od paleolitskih časov eden najpomembnejših simbolov plodnosti, pogosto v povezavi z luno, z aluzijo na večno ciklično obnavljanje življenja in potovanje duše v nesmrtnost. Tokrat prevzema na slikarjevih upodobitvah simboliko plodnosti in recikliranja življenja kar zemlja sama, tellus mater, v obliki neskončnih polj ali njiv, kot je razvidno iz naslovov del, a hkrati zasledimo tudi precedenčna, melanholično razpoloženjska poimenovanja. Če so bili nekdaj nazivi umetnikovih slikarskih del geografsko in zgodovinsko dokaj precizni, kot na primer Archeo Styria, A. Panonica, A. Norik, A. Carso ipd., pa je tokrat v ospredju splošna označba plodne zemlje (polja, njive), navezujoč med drugim na enega skrajno redkih aluzivnih znakov novega likovnega cikla, vinske trte.

Drago Medved je kot umetnik in avtor širokega spektra ustvarjalnosti (slikar, pesnik, publicist), hkrati tudi, kot sam pravi, sociolog vinske kulture, pri čemer na številnih likovnih kolonijah, ki se jih čedalje pogosteje udeležuje, zmeraj znova naleti na kakšno posebnost, kot je bila grčasta, počrnela trta v starem nasadu traminca na Račkem vrhu v Kapeli pri Radencih. Slednjo je upodobil v obliki vijugaste rogovile (razpelo!) s črnim pastoznim nanosom, kar je v slikarjevem opusu prava redkost, simbolizirajoč neustavljivost življenja, ki kljub starosti in izmučenosti še zmeraj daje plodove."


 

Razstava bo odprta do vključno 3. 9. 2012. Na ogled je vsak delavnik od 9.00 do 15.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00 ure.

Informacije: Turistični informacijski center Šentjur

SHIFT + A