Čarobno Kozjansko s slikovito pokrajino je po ljudskem izročilu za nekaj dni bilo varno zatočišče za "prepovedano" ljubezen, ki se je na koncu končala tragično. Legenda pravi, da sta Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška usodni da, ki je morda bil najbolj usoden za zaljubljenca na slovenskem ozemlju v vsej zgodovini, dahnila ravno v cerkvi sv. Vida v kozjanski vasici Šentvid pri Planini.
Očarljiva Planina pri Sevnici in vasica Šentvid pri Planini
Morda sta Veronika Deseniška in Friderik II. najlepše dneve preživela prav na zahodu Kozjanskega. O tem pričaju zgodbe, ki so se med prebivalci prenašale iz roda v rod in burile domišljijo vsem, ki so jim prisluhnili. Danes na te čase spominjajo ruševine nekdaj mogočnega srednjeveškega gradu Planina in impresivna cerkev sv. Vida, ki je zanimiva že zaradi stikanja različnih arhitekturnih slogov. Posebno mesto v tej zgodbi ima rojstna hiša na Planini pri Sevnici rojene nemško-slovenske pisateljice Ane Wambrechtsamer, ki je napisala znameniti zgodovinski roman Danes grofje Celjski in nikdar več. Nenazadnje pa je svoj poslednji dom Veronika dobila v bližnji Jurklošterski kartuziji.
Legendi o Veroniki Deseniški
Ljudsko izročilo se prepleta z zgodovino, nenavadnimi dogodki in ljudmi. Tako se ohranja spomin na osebe in dogodke še skozi stoletja živ. Ena od legend pripoveduje kako sta Friderik Celjski in Veronika Deseniška našla zavetje na gradu Planina. Posestvo in grad sta bila fevd Celjskih grofov. Še isti večer sta se zaljubljenca odločila, da se poročita in s tem onemogočita Friderikovemu očetu Hermanu, da ju loči. V zavetju noči sta odjezdila v bližnji Šentvid, kjer ju je v cerkvi sv. Vida poročil župnik.
Stoletja kasneje je neki hlapec ponoči, ko je spal v svoji sobi, videl belo ženo. Ta je čisto neslišno šla skozi sobo v kateri je spal v drugo, nato skozi hodnik in naravnost v spalnico in kopalnico. Ljudje so verjeli, da je to duh Veronike Deseniške, ki jo je dal Herman II. v kopalnici utopiti. Zakaj so jo videli na planinskem gradu? Veronika in Friderik II. sta večkrat bivala na Planini.
Zgodovinski roman o Celjskih grofih
Napeto zgodbo Veronike Deseniške lahko podoživimo ob branju zgodovinskega romana o Celjskih grofih. Roman Danes grofje Celjski in nikdar več je napisala Ana Wambrechtsamer, ki se je rodila in otroška leta preživela prav na Planini pri Sevnici. Njuna pot čez Kozjansko oz. Urwald (pragozd) je bila skrbno izbrana. Redko naseljena pokrajina in varno zavetje gozdov je zaljubljencema nudilo prepotrebno varnost, ko sta bežala proti Friderikovemu posestvu in gradu v Krškem. Prenočila sta na srednjeveškem gradu Planina in se poročila v cerkvi sv. Vida v bližnjem Šentvidu pri Planini. V romanu je zapisan tudi njun otrok. Za njegovo varnost so poskrbeli kartuzijani iz samostana v Jurkloštru, ki so fanta skrili pri njim lojalni kmečki družini.
Rajska Planina pri Sevnici vabi
Planina pri Sevnici se ponaša z večstoletno zgodovino. Kot vinogradniška vas se prvič omenja že v 12. stoletju. Pred 678. leti je Planina dobila trške pravice. Čeprav je trg ostal razmeroma majhen, pa še danes velja za enega gospodarsko najmočnejših krajev na Kozjanskem. V trškem jedru stoji cerkev sv. Marjete. Njeni najstarejši deli so iz 15. stoletja. Na srednjeveške čase spominja kopija prangerja, ki stoji nasproti cerkve. Nad središčem kraja se dviga vzpetina na kateri stojijo ruševine gradu Planina.
