Na Boletini pri Ponikvi so zacvetele zaščitene in izjemno redke velikonočnice. Rastišče, ki leži nekaj sto metrov od središča Ponikve ob cesti proti Šentvidu pri Grobelnem, obsega 1,8 hektarja in je največje od štirih znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji.
Člani Turistično-olepševalnega društva Ponikva so rastišče že zavarovali, ogradili in zaščitili ter poskrbeli za informativne table ter označevanje. Krhke kosmate cvetove si lahko v naslednjih tednih ogledate kadarkoli, obiskovalce pa naprošamo, da se pri tem držite reda in pomagate pri ohranjevanju naše pomembne naravne dediščine.
O velikonočnici (Pulsatilla grandis)
Velikonočnica je stepska rastlina. Najboljši pogoji za njeno rast so sončna, kamnita in suha travišča, apnenčasta ali prodnata tla ter svetli gozdovi. Sodi v rod kosmaticev. Rastlina je poraščena z nežnimi svilnatimi dlačicami. Cveti zgodaj spomladi, v polnem razcvetu pa je običajno v času velike noči. Po tej lastnosti je rastlina dobila svoje ime. Cvet velikonočnice je sestavljen iz šestih vijoličnih cvetnih listov. Zeleni listi, ki so dva do trikrat pernato deljeni, se razvijejo po cvetenju. Plod je orešek, z dolgim in kosmatim vratom. Velikonočnico oprašujejo čebele in čmrlji. Semena začnejo brsteti poleti in do konca poletja se že oblikujejo popki s cvetnimi listi. Dlakav ovoj ga ščiti pred zimo, kar omogoča cvetenje velikonočnice v zgodnjih pomladnih dneh.
(Vir: Gregor Kalan et.al.: Boletina. Kjer domuje velikonočnica. Zavod RS za varstvo narave, Celje 2007.)
Kaj še ponuja Ponikva?
Ponikva ponuja še marsikateri skriti biser iz zakladnice naravne in kulturne dediščine. Ponudba je dovolj bogata, da si zapolnite ves dan.
Kulturna dediščina
Župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi
Cerkev sv. Ožbalta v Unišah pri Ponikvi
Rojstna hiša Antona Martina Slomška
Naravna dediščina
Pohodništvo
