Božična pravljica v Visočah vabi na lučke in na jaslice v naravni velikosti s kozjanskimi motivi, na sladkanje s slastnimi krofkuši in uživanje ob odprtem kaminu z vročim čajem ali kuhanim vinom.
Kdaj in kje?
Od 13. decembra do 7. januarja 2025, vsak dan med 17.00 in 21.00 v Visočah 16 na Planini pri Sevnici.
Prižig 50000 lučk z manjšo tržnico domače in umetnostne obrti bo v petek, 13. decembra, ob 17.00.
Parkiranje je mogoče na lokaciji.
O Božični pravljici v Visočah
Družina Simler že petič na tem mestu postavlja jaslice. Lepoto tega časa v letu želijo prikazati v duhu lokalne kulturne dediščine, tako da vsako leto dodajajo nove elemente, ki vsak zase predstavlja svojo zgodbo, vsi pa imajo isti temelj – jaslice.
Prva znana upodobitev jaslic sega v 13. stoletje, lani smo obeležili 800–letnico, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu (osrednja Italija) obhajal božični večer v votlini nad vasjo. Pomen postavljanja jaslic različno doživljamo. Enim predstavljajo lep kulturni dogodek, tradicijo, popestritev prazničnega vzdušja, drugim možnost zrenja v presežno kot priložnost za duhovno rast. Pri čemer je pomembno, da znamo v duhu Božiča in jaslic dopuščati sprejemanje vseh in vsakega na način, kot ga sam prepoznava kot pomembnega.
Božična pravljica v Visočah je družinski projekt s tradicionalno, lokalno kozjansko–slovensko, kulturno–umetniško povezovalno noto (med generacijami in državami) ter puščamo zelen odtis s ponovno uporabo odpadnih surovin t.i. zero waste.
Pri postavitvi Božičnih jaslic smo upoštevali slovensko in lokalno kozjansko kulturno dediščino iz časa pred 2. svetovno vojno, ko še niso poznali Božička in vsega pisanega okrasja. Pri nas lahko najdete preplet sodobnega utripa praznikov z bliščem luči in avtohtonih značilnosti našega območja.
Edine jaslice v Sloveniji z liki v narodni noši in avtohtonimi pasmami živali
Figure so v naravni velikosti. Naslikane so v kozjanski narodni noši iz leta 1910. Nastale so na podlagi poziranja družine iz Laškega, ki ima narodne noše zašite po originalih iz tistega obdobja. Uporabljajo jih pri folklorni skupini Anton Tanc iz Laškega. Lansko leto so kot novost v našo zgodbo prišli sveti trije kralji, ki nosijo slovenske darove. Kralj Jože prinaša glasbo in veselje. Kralj Janez prinaša vino in kralj Silvester prinaša kruh. Sveti trije kralji so oblečeni v oblačila iz enakega obdobja kot figure v jaslicah. Ustvarjalka Klavdija Simler je navdih našla pri resničnih osebah kot so: glasbenik in šentjurska legenda Jože Bohorč, vinar Janez je v resnici pravi vinar iz Olimja, pek je ravno tako pravi pek iz naše lokalne pekarne Planina. Za kraljem Jožetom se slišijo njegovi napevi glasbe s harmoniko, zaigral in posnel jih je mlad nadobudni harmonikaš Sergej Ošlovnik iz Nove cerkve.
To so edine jaslice v Sloveniji, kjer so liki v naravni velikosti oblečeni v narodno nošo in kjer so živali slovenske avtohtone pasme.
Kozjanska zibelka z detetom je naslikana po originalni iz začetka 20. stoletja. Živali upodabljajo slovenske avtohtone pasme. Vol je cikasto govedo, ovčke so jezersko–solčavske, kokoške so štajerske kokoši, poleg pozirata tudi drežniška koza in čebela kranjska sivka na satovju, seveda s slovenskim medom. Predstavljen je tudi star panj lokalnega čebelarja Silvota. Okoli njega pa letajo čebelice iz čebeljega voska. Kmečko orodje in pripomočki za delo so iz sosednje kmetije. Štalca in smreke so narejene iz "odpadnega" lesa iz lokalnega gozda. Okraski so iz odpadne embalaže, saj gre za projekt brez odpadkov. Okraske so naredili otroci iz Mladinskega centra Šentjur in OŠ Planina pri Sevnici.
V ozadju se predvajajo božične pesmi v izvedbi lokalne glasbenice, citrarke Jasmine Levičar s prijatelji in pevk zamejskih Slovencev iz Toronta, vokalne skupine Plamen pod vodstvom ga. Marije Polak Ahačič.
Če bo mraz, se bomo greli ob čarobnem odprtem kaminu Black lady, ki ga izdeluje lokalno podjetje Kurišča Fister.
Krofkuši iz Božične pekarne
Pravljična Božična pekarna peče sladke dobrote – Krofkuše. Narejeni so iz kvašenega testa z bučnim oljem, marelično marmelado in cimetom. So brez jajc in laktoze. Hlad preganjamo s čajem in najboljšim kuhančkom lokalnega vinarja.
Ker se nahajamo na delu biosfernega območja Kozjanskega parka, z drevesa visi velikansko kozjansko jabolko, ki so ga simbolično poimenovali štajerski pogačar ali božičnica, ki se omedi ravno v tem času.
Najmlajše bo razvedrila knjiga Dežni škrat in nezadovoljni ptič, ki je lahko izvirno darilo ob prihajajočih praznikih. Avtorice Alenke Križnik in ilustratorke Klavdije Simler. Izkupiček od prodaje knjige se gre v dobrodelne namene.
Vodnjak želja
V predbožičnem času imamo mnogo želja. Vabljeni, da v vodnjak želja vržete napisane želje. Mogoče se ravno vam izpolnijo. Osnova vodnjaka je narejena iz odpadnih gum.
Pred vhodom je pripet zvonček. Popotniki pri njemu postojte, pozvonite in eno zapojte. Razstavljene so stare Miklavževe vprežne sani, ki so jih posodobili in obnovili na pravljičen način. Ob prihodu Miklavža je bil sneg, a ker je skopnel so sani morale ostati pri nas.
Sporočilo razbojnika Guzaja
V tem, z nezadovoljstvom nasičenem svetu, je za nas Razbojnik Guzaj (novodobni kozjanski Robin Hood) pustil velik del notranjega miru ter sporočil, da si ga lahko naberete, kolikor hočete. Ko bo naslednjič hodil tod mimo, ga bo pustil še za druge.
Prižig lučk z majhno tržnico domače in umetnostne obrti
Na prižigu 50000 lučk v petek, 13. decembra, ob 17.00 vas bo pričakala tudi majhna tržnica domače in umetnostne obrti.
Božično pravljico je obiskalo že veliko ljudi iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Severne Makedonije, Rusije, Anglije, Kanade in Danske.
Še več zanimivosti o Božični pravljici v Visočah najdete na njihovi Facebook strani.
Več informacij:
Klavdija Simler
041 592 656
