Vabljeni na ogled velikonočnic na rastišču v Boletini pri Ponikvi. V prihodnjih treh tednih bo na rastišču velikonočnice na Ponikvi v čudovitih vijoličnih odtenkih cvetelo več sto cvetov te stepske rastline. Ta tukaj uspeva zaradi osamelega kraškega površja.
Največje rastišče velikonočnice v Sloveniji vabi na Ponikvo
Skoraj 2 hektarja velik polnaravni suhi travnik nudi odlične pogoje za rast velikega kosmatinca, kot se še imenuje velikonočnica. Tukaj vsako leto zacveti več sto vijoličnih cvetov, lani so jih našteli 974. Območje Ponikve je znano po osamelem krasu in slikovitih kraških pojavih. Lepote Ponkovškega krasa lahko doživimo na lahki in dobro označeni pohodniški poti Kraška vodna učna pot Stanka Buserja.
Turistično-olepševalno društvo Ponikva vzorno skrbi za rastišče velikonočnice. Poskrbijo za zaščito rastlin, postavijo ograde in označijo poti za obiskovalce. Postavili so informacijsko hiško, kjer ob koncih tedna nudijo voden ogled rastišča in informacije o kraju. Obiskovalce pozivajo k odgovornemu in okolju prijaznemu obisku, predvsem da ostanete znotraj označenih poti in da pustite velikonočnice rasti v njihovem naravnem okolju.
Kako dostopamo do rastišča velikonočnice?
Priporočamo, da svoje vozilo parkirate na parkirišču pri Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva (Ponikva 29a). Od parkirišča do rastišča velikonočnice je le kilometer dolga in označena pot, ki jo prehodimo v približno 15 minutah. Ponikvo lahko obiščemo tudi z vlakom. Slikovita pot iz železniške postaje do rastišča velikonočnice je dolga približno 2,5 km in jo prehodimo v dobre pol ure.
Edinstvena Ponikva
Vijolični cvetovi velikonočnice so le del čarov edinstvene Ponikve. Obiskovalce navduši baročna lepotica, cerkev sv. Martina s slikovito notranjostjo. Freske so delo Jakoba Brolle, še bolj pa je impozantna prižnica, ki je delo znamenite rezbarske družine Mersi iz Rogatca. Okoli cerkve so vidni sledovi tabornega obzidja, na trgu pred cerkvijo pa stoji sodoben paviljon, ki ga je navdihnila Mersijeva prižnica. V njegovi notranjosti raste mlado orehovo drevo. Oreh ima prav poseben simbolni pomen za Ponikvo. Pod orehom, ki je nekdaj rasel v središču Ponikve, je pred 200 leti, še preden se je ustanovila prava osnovna šola, potekala nedeljska šola. Pod krošnjo oreha se je brati in pisati naučil tudi Anton Martin Slomšek. Blizu Ponikve, v Unišah, si lahko ogledamo njegovo rojstno hišo in izvemo več o njegovem življenju in delu. V bližnji vasici Hotunje se je rodil utemeljitel srednjeevropske kartografije, oče šolskega atlasa, Blaž Kocen. V njegovi spominski sobi je postavljena razstava o njegovem življenju in delu, na ogled so tudi njegovi zemljevidi. Čare Ponikve in okolice lahko doživimo tudi na označeni tematski poti Pot treh znamenitih ponkovških mož.
Za oglede rojstne hiše Antona Martina Slomška in spominske sobe Blaža Kocena je potrebna predhodna najava.
13. Kocenova sobota
Sobota, 14. marec 2026 | OŠ Blaža Kocena Ponikva, Ponikva 29a
Na Ponikvi bo letos potekala že 13. Kocenova sobota, ki je posvečena krajanu, geografu in kartografu Blažu Kocenu.
Odkritje spomenika geologu dr. Stanku Buserju, delo kiparja Anžeta Jurkovška, v spominskem parku Ponikva
Ob 9.30 | Spominski park Ponikva - nahaja se v neposredni bližini OŠ Blaža Kocena Ponikva
Voden pohod po Kraški vodni učni poti dr. Stanka Buserja
Ob 9.30 | Zbirno mesto pri Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva
Predavanje Fosili Slovenije dr. Bogdana Jurkovška in dr. Tee Kolar-Jurkovšek
Ob 13.00 | OŠ Blaža Kocena Ponikva
Več informacij:
TOD Ponikva
00386 (0)31 704 980 ali tod.ponikva@gmail.com
