Letos mineva 180 let, odkar je na slovensko ozemlje prvič pripeljal vlak. Preizkusna vožnja prvega vlaka po novozgrajenem odseku Južne železnice med avstrijskim Gradcem in Celjem je potekala 27. aprila 1846. Na njej je sodeloval tudi glavni inženir proge Carl Ghega.
Muzej južne železnice v Šentjurju vabi z zakladnico zgodb
Kako je potekala gradnja železniške proge, kdo so bili ljudje, ki že skoraj dve stoletji živijo in delajo ob železnici, ter kako je delovala železna cesta nekoč in kako deluje danes, izvemo v slikovitem železniškem muzeju, posvečenem odsekom Južne železnice na Slovenskem.
Skoraj edini pravi način za obisk muzeja je izlet z vlakom. Železniški muzej v Šentjurju je urejen v nekdanjih skladiščnih prostorih železniške postaje. Njegov pobudnik in ustanovitelj je dolgoletni načelnik železniške postaje v Šentjurju Mihael Bučar, ki je z zbiranjem gradiva, opreme in pričevanj ustvaril slikovit muzej. Ta obiskovalcem približa gradnjo prve železnice na Slovenskem, hkrati pa predstavlja pravo zakladnico zgodb in anekdot ljudi, ki so delali na železnici ali živeli ob njej.
Ogledi Muzeja Južne železnice Šentjur so mogoči po vnaprejšnjem dogovoru.
Muzej hrani številne izvirne eksponate, velike in majhne, ki prikazujejo tehnični napredek zadnjih 180 let. V prostorih si lahko ogledamo prometni in brzojavni urad, zbirko fotografij, makete ter skladišče, kjer so nekoč sprejemali in oddajali blago, ki je potovalo z vlakom. Pred muzejem stoji parna lokomotiva serije 62 z vodnim napajalnikom in strojno lopo. Ogledati si je mogoče tudi signalne in progovne naprave ter kretniško bločno postavljalnico.
Pagodovec
Ob slovesnem odprtju novega odseka Južne železnice 2. junija 1846 so na vsaki od osmih železniških postaj posadili pagodovec. Med postankom slavnostnega vlaka je osebje dunajskega dvora, ki je spremljalo potovanje, tudi v Šentjurju zasadilo to eksotično drevo.
Zadnji ohranjeni pagodovec je 20. julija 2023 podrlo silovito neurje, ki je prizadelo Šentjur in okolico. V bližini muzejske lokomotive danes raste novo drevo sorte pagodovec, zasajeno v spomin na odprtje prve železniške proge na območju današnje Slovenije.
Več informacij:
Bučar Mihael, vodja muzeja
051 311 074
