Cerkev dominira nad starim trškim jedrom Šentjurja, in sicer na lokaciji prvotne cerkve sv. Janeza na Kamnu. Današnje ime so cerkvi nadeli leta 1676, današnjo stavbo pa so zgradili leta 1736 in posvetili sedem let kasneje. Zvonik na jugu je bil prizidan kasneje, v sredini 18. stoletja. Ladji sta prizidani kapeli, prezbiterij in na jugu zvonik.
Če boste imeli srečo, boste slišali tudi pesem starega zvona, ki nosi letnico 1488 in napis: "Maria hilf uns, uns hitt ... O rex glorie veni cum pace." Zvon je prvotno zvonil pri farni cerkvi sv. Jurija, na kar spominja majhen relief sv. Jurija, ki ubija zmaja.
Iz zgodovine
Na hrib Botričnica so v času kmečkega punta leta 1635, ko so uporni kmeti takratnega šentjurskega župnika Štefana Magerla, ki je kmete s prižnice pozival, naj darujejo cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega, ubili, potem ko je moral na svojih plečih na vrh hriba prinesti velik hlod.
Na nedeljo pred sv. Jurijem (20. april) leta 1539 je trg Sv. Jurij dobil pravico do lastnega pečata in grba, sočasno s tem pa pravico do sodstva. Po ljudskem izročilu naj bi na Botričnici stale vislice, kjer so izvrševali usmrtitve. Domačini še danes ta predel imenujejo Gauge.
Za ljubitelje umetnostne zgodovine
Notranjščino cerkve, ki je obokana z banjastimi oboki, krasi baročni oltar iz leta 1740. V sredini je moč občudovati kip Pietae, ki ga obletavajo angeli, nad njo je Veronika s prtom, s katerim je Jezusu narisala obraz. Če boste stopili v notranjost, se ne pozabite ozreti navzgor proti steklenemu lestencu, ki je del pripovedi o glažutarski tradiciji naših krajev in je domnevno nastal v 1. polovici ali sredi 19. stoletja.
